'Slepi otroci se ne rodijo z navodili za uporabo,' pravi Krisha, ki trdi, da je trajalo zelo dolgo, da se je sprijaznila s hčerino usodo. 'Ko so mi povedali, se bila naslonjena na steno in sem samo 'spolzela' na tla od šoka.'

Potem pa je kmalu opazila, da Kembree, zelo rada preživlja čas v kuhinji in ji pomaga peči piškote. Da bi deklica imela čim več stika z zunanjim svetom, se počutila koristno in uspešno, se je odločila odpreti slaščičarno. Posel cveti, del dobička pa namenjajo fundaciji, ki financira medicinske raziskave.

'Kembree pomaga pri peki in dela kot blagajničarka, ko ima čas.' razlaga Krisha. Deklica si najbolj od vsega želi, da bi bila nekoč samostojna uspešna slaščičarka. V lokalu tako dela prav vsak dan po šolskem pouku. 'Denar, ki ga zaslužimo, gre delno tudi na račun, ki bo nekoč pomagal, da si bo lahko kupila opremo, ki tudi slepim omogoča skoraj normalno delo.'

Kembree tudi od četrtega meseca starosti obiskuje posebne terapevte, ki ji pomagajo pri vključevanju v okolje in šolskem delu. 'V šoli je zelo uspešna, zato verjamem, da se ji bodo nekoč izpolnile sanje, da bo samostojna poslovna ženska. Namen slaščičarne je bil po svoje ta, da ji na nek način rešim življenje pred raznimi internati za slepe, skupnostmi in podobnim. Želim, da čuti, da je lahko uspešna kljub primanjkljaju, ki ga pomeni slepota in da dela to, v čemer najbolj uživa ne glede na diagnozo,' zaključuje Krisha, ki ima še tri otroke, za Kembree pa se je odpovedala sanjam o karieri na drugem področju.