Zakon o delovnih razmerjih določa, da je pravica do letnega dopusta temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali odškodnini za neizrabljeni letni dopust.

Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni več mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen.

Odškodninska odgovornost delodajalca se v primeru, ko delavec letnega dopusta zaradi okoliščin na strani delodajalca ne more izrabiti, lahko uveljavlja po splošnih načelih civilnega prava. Delodajalec pa je delavcu odškodninsko odgovoren tudi za kršitve pravic iz delovnega razmerja.

Letni dopust se lahko določa in izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Pri izrabi letnega dopusta je potrebno upoštevati le "cele" delovne dni, pri čemer pa ni pomembno, koliko ur znaša delavčeva delovna obveznost na dan izrabe letnega dopusta.

Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.