Povprečen človek uporablja in razume nekaj tisoč besed, govorica telesa pa vsebuje sto tisoč izrazov. Prav zato naj bi bila še bolj pomembna nebesedna komunikacija, ki je poglavitnega pomena pri izboru kandidatov. Samozavestni ljudje se na primer smejijo, ker so praviloma brez kakršnih koli skrbi oziroma dvomov. Lahko pa to preverite na preprostem eksperimentu – ko vstopite v prostor, kjer imate razgovor, se prijazno nasmehnite delodajalcu. Obstaja velika verjetnost, da vam bo nasmeh vrnil. Si ne želite torej, da imate vseskozi tak vpliv na ljudi?

Tudi nekateri delodajalci priznavajo, da so laži v določenih primerih dopustne, a seveda ne vedno in ne na vseh področjih. Dokaz za to so mnogi zaposleni, ki so bili na razgovoru izbrani, pa jih kasneje ob razkrinkanju posameznih laži delodajalec vseeno ni odpustil.

V katerih primerih smo upravičeni do prirejanja odgovorov?

Na razgovoru marsikateri kandidat dobi tudi nelagodna vprašanja, kjer se upravičeno zdi, da je laganje ali izogibanje odgovorom dovoljeno. In kdaj si pravico do laganja lahko vzamete v svoje roke? Praviloma takrat, ko se vprašanja nanašajo na vaše zasebno življenje, pri čemer kompetence ali delovne izkušnje nimajo s tem nobene povezave. Če vas delodajalec na primer vpraša, ali kadite (vprašanje je lahko tudi, ali želite imeti otroke, kakšen je vaš zakonski status in podobno) lahko odgovor popačite ali bolje rečeno – se mu izognete na diplomatski način.

Seveda lahko tudi zavrnete odgovor na vprašanje, kar je tudi vaša pravica, vendar si s tem skoraj zagotovo zmanjšate možnosti, da boste dobili delo. Na vprašanje o tem, ali kadite, lahko torej podate neresničen odgovor, čeprav lahko delodajalec na samem razgovoru ugotovi, da lažete, če na primer zavoha vonj po tobaku.

Lahko pa se na spreten način izognete vprašanju, na katerega je možno odgovorite samo z da ali ne. Na primer – občasno se kakšen dan zgodi, da zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prižgem cigareto ali dve, vendar pa se vedno trudim, da je takšnih trenutkov čim manj – če pa so že, pa vse ostane znotraj mojega prostega časa.

Seveda pa obstajajo vprašanja, na katere se nikoli ne smete zlagati. Laži si nikar ne privoščite na področju kompetenc, znanj ali delovnih izkušenj, ki so pogosto osnoven pogoj za prijavo na prosto delovno mesto.

Ne glede na to, na kakšen način lažete, je samo vprašanje časa, kdaj vas bodo preizkusili in tudi razkrinkali. Ne govorite torej, da znate govoriti nemško, če v življenju niste spregovorili niti besedice po nemško, ne zatrjujte, da imate več let delovnih izkušenj v administraciji, če pa ne veste, kje se faksira ali kopira  …

Najlažje pa je seveda tistemu, ki mu na razgovoru sploh ni treba lagati in je zmagovalec v obeh primerih, če dobi službo ali ne. Če ga zavrnejo, ima lahko vsaj dober občutek, da je igral po pravilu »fair playa«, čeprav je to včasih slaba tolažba. Po drugi strani pa so kandidati, ki jim za razpisano delovno mesto ni treba lagati, manj obremenjeni in bolj samozavestni. Prav zaradi te sproščenosti pri govorjenju resnice pa jim pogosto uspe na "lahek" način dobiti službo.