47-letna Kubanka dela to, kar so počeli že njeni starši in stari starši. Zaposlena je v nasadu tobaka in ne namerava oditi. 'To je Kuba, ljubček,' pove novinarju, enemu redkih, ki se mu je uspelo prebiti čez strog totalitaren sistem na eno večjih gojišč tobaka. 'Tukaj službe ne rastejo na drevesih.'

'Vsaj najboljši tobak na svetu imamo,' pravi ponosno le nekaj sekund za tem, ko je opozorila na mizerno plačo. 'Le včasih imam denarja dovolj do konca meseca.' Kljub temu, da ti delavci na žgočem soncu delajo tudi po 10 ur na dan,

Tobak je v deželi Fidela Castra tisti, ki daje kruh največ ljudem. V tej industrije je zaposlenih okoli 150.000 Kubancev. Na leto pa izvozijo okoli 160 milijonov cigar, največ na tradicionalne trge Španije, Francije in Rusije.

Več kot 100 parov rok je vključenih v proces pridelave, ki se začne s tem, ko je sredi septembra posajeno kot sladkorni kristal majhno seme, konča pa se z dokončano cigaro.

Ena delavka na dan obdela okoli 9 kilogramov tobakovih listov. Zavijanje mora biti opravljeno ročno in čim bolj natančno.

Plačilo konec meseca bo ustrezalo tamkajšnji povprečni plači. 20 dolarjev. Približno toliko kot nato v prodaji stane ena cigara.

Med pridelovalce tobaka na Kubi se je pomešal tudi fotograf John Valls, ki je serijo fotografij pripravljal kar šest let. Tukaj je nekaj utrinkov iz življenja ljudi, ki na Kubi delajo v tobačni industriji.