Kako pa bi ocenili poslovno okolje, ki trenutno vlada v Sloveniji?
Naj rečem samo to, da naša država in naši predpisi nikakor niso v spodbudo ali pomoč pridnim. Namesto tega omejujejo, predpisujejo, dlakocepijo, zamegljujejo in predvsem – kaznujejo takoj, ko se da. Da se pa pravzaprav vedno, saj je menda prav s tem namenom toliko predpisov nejasnih. Nobenega celovitega napotka, navodila ni, ko se na pristojne službe obračaš z vprašanji. Glede dajatev pa imam včasih, ko gledam okoli sebe in poslušam ljudi, občutek, da bi – če bi se dalo, obdavčili tudi dihanje in “uporabnino” srčnih zaklopk. Državni aparat je vedno bolj sam sebi namen. Birokracija na vsakem koraku. Kup bedastih predpisov, pomembne stvari pa ne delujejo!

Vse bolj 'na tapeti' je pri nas delovna zakonodaja. Kako vi skrbite za svoje delavce?
Nekateri so zaposleni redno, nekateri pogodbeno. Pri nas so predpisi pri zaposlovanju po mojem mnenju zelo neustrezni, saj delodajalcu povzročajo ogromne stroške in ga povsem omejujejo pri tem, da odpusti nepoštenega, lenega ali neustreznega delavca. Po drugi strani pa so tudi delavci v zelo slabem položaju, saj iz istih razlogov težko dobijo redno zaposlitev in so mnogokrat primorani v čudne oblike sodelovanja, če sploh želijo dohodek.

Ali za svoje zaposlene redno plačujete pokojninske in druge prispevke? Kako skrbite za svojo pokojnino?
Seveda plačujemo. Redno. Kako skrbim za svojo pokojnino? Rekla bi, da ne dovolj dobro! (smeh)

Nov zakon o delu na črno torej na vaše delo ne bi neposredno vplival …
Za našo agencijo se ne bi nič spremenilo. Mislim pa, da je smešno, da naša država dovoli in spodbuja propade ogromnih, svetovno znanih podjetij, izgubo tisočih in deset tisočih delovnih mest, kraje, prevzeme, navidezna rušenja in podobno, katastrofalno situacijo pa želi rešiti s predpisovanjem kazni ljudem, ki si pomagajo pri preživetju. Vsekakor je delo na črno v vsaki državi bolj ali manj preganjano, vendar pa mora država poskrbeti za to, da njeni državljani lahko normalno (pre)živijo brez dela na črno. Ali poznate kakšnega človeka, ki rad dela 12 ur na dan ter vikende in praznike? Jaz ga ne poznam!

Se kriza tudi v vašem poslu kaj pozna v številu nastopov in višini honorarjev?
Na žalost so v preteklih letih glasbeni kolegi, ki na trgu delujejo samostojno, tako zelo znižali cene nastopov, da smo morali tudi sami nekoliko spustiti cene. Prireditev je tudi na splošno manj kot pred leti, saj tudi prireditelji tožijo, da je predpisov in zahtev toliko, da raje sploh ne organizirajo prireditev. O zneskih pa seveda ne smem govoriti, saj so stvar zaupnosti med izvajalci in agencijo.

Se da v Sloveniji živeti samo od glasbe?
Od vsega, kar dobro in zelo pridno delaš, se da nekako (pre)živeti, a v pogovorih s kolegi ugotavljamo, da je v primerjavi s preteklimi leti potrebno 200 % več truda, časa in denarja, za 50 % manjši efekt dela. Žal!

Imate kaj težav z neplačniki?
Žal tudi! A je naša direktorica pri izterjavah večinoma kar uspešna.

Se trenutno bolj posvečate materinstvu in poslu ali tudi sami pripravljate kakšen nov projekt?
Trenutno sem multiustvarjalna (smeh). Vodim terapevtski center Aria, kjer s posebnimi kombinacijami terapij rešujemo različne težave (glavoboli, vrtoglavice, išias ...) in lajšamo ter odpravljamo bolečine, povezane s težavam s hrbtenico. Poleg tega pa se pripravljam na glasbeno zelo aktiven preostanek leta, saj nameravamo z našo ekipo do novega leta sprostiti v eter kar tri do štiri radijske single. Večinoma so že pripravljeni in komaj čakam, da jih poslušalci slišijo.

V tujini bi lahko že brezskrbno živela, v Sloveniji bo treba še delati!

Ste ena najuspešnejših slovenskih glasbenic, zato večina pričakuje, da se to pozna tudi na vašem bančnem računu.
Naj bo za osnovno sliko dovolj le-to, da bi v tujini z enim hitom, kot so bile pesmi Ne grem na kolena, Levinja, Mandoline, Luna ali Metulj, bila preskrbljena za večji del življenja. No, pri nas bom morala biti pa še zelo pridna. Znova … in spet in spet … (smeh)

Kako 'hud udarec' pa je bil za družinski proračun prihod otroka?
Hehehehehehe ... Tole je reakcija na trditev, da otrok tako in tako skoraj nič ne stane. No, NIČ ima bolj malo opraviti z realnostjo, saj samo varstvo, mi na primer že drugo leto zapored nismo dobili mesta v vrtcu – in skupaj z nami tudi mnogi, mnogi drugi, mleko in pleničke na mesec znesejo le malo manj kot 500 evrov. Seveda pa bi starši za svoje mladičke z veseljem dali še več, če bi le mogli.

Je bil prihod otroka povod za čedalje večjo družbeno angažiranost? Komentarjev, kot je bila pred časom reakcija na zakon o malem delu in zdaj na del zakona o preprečevanju dela na črno, ki govori o medsosedski pomoči, včasih nismo bili vajeni …
Raje bi bila samo brezskrbna mamica, a potem gre svet svojo pot in izgubiš pravico, da bi se pritoževal. Vsi skupaj bi se morali verjetno večkrat ozreti okoli sebe. … In, če bi se, bi se ob prvi, majceni omembi možnosti za sprejem zakona o medsosedski pomoči vsi odpravili na cesto in pometali z njihovih prestolov vse tiste, ki jim je nekaj takega sploh prišlo na misel.

V že tako skrajno tekmovalnem sodobnem svetu poskušajo iztrebiti še tisto malo prijaznosti, solidarnosti, humanosti in sodelovanja, samo zato, da bodo napolnili proračunsko luknjo, ki je nastala z odlivom milijonov in milijard in za katere se zdaj naenkrat vsi sprenevedajo, kot da ne vedo zanje. Jezi in žalosti me tudi to, da se Slovenci ne znamo organizirati, stopiti skupaj in odločno reči:"Dovolj!"

Ker gre za teme, ki se večinoma dotikajo spremembe politike, vam je morda že kakšna politična stranka ponudila sodelovanje?
Da. O sodelovanju še vedno premišljujem. Politike z vsemi izmikanji, lažmi in sklepanjem kompromisov, kar lepše imenujemo “diplomacija”, res ne maram. Rada ustvarjam! Upravljanje pa bi rada prepustila drugim, a takim, ki bi jim lahko zaupala.