To v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Na trgu dela razmere boljše

Na trgu dela so se razmere še nekoliko izboljšale. Število delovno aktivnih, ki se povečuje od druge polovice lanskega leta, se je v drugem četrtletju povečalo za 0,5 odstotka, medletno za skoraj odstotek. Število registriranih brezposelnih se zmanjšuje od marca. Opazneje se je znižalo avgusta, ko je bilo konec meseca v evidenci brezposelnih prijavljenih 114.784 oseb, kar je za 1,6 odstotka manj kot avgusta lani.

Povečanje delovno aktivnih je bilo zlasti v posameznih dejavnostih tržnih storitev, kjer izstopajo zaposlovalne dejavnosti, in v javnih storitvah. "Velik porast delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih bi lahko povezovali z okrepljeno aktivnostjo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih," so izpostavili v Umarju.

Gospodarska rast v evrskem območju je v drugem četrtletju stagnirala. Gibanje kazalnikov razpoloženja kaže, da se bo nizka aktivnost nadaljevala tudi v naslednjem četrtletju. Bruto domači proizvod v Sloveniji je bil v drugem četrtletju ob nadaljevanju rasti izvoza in gradbenih investicij, vezanih na sredstva EU, medletno večji za 2,9 odstotka. Nadaljevala se je razmeroma visoka medletna rast izvoza in rast domače potrošnje.

Višja bruto plača

Povprečna bruto plača na zaposlenega, ki se od sredine lanskega leta nekoliko povišuje, se je v drugem četrtletju zvišala za 0,4 odstotka. K temu sta tokrat enako prispevala oba sektorja, zasebni in javni. "Po dveh letih se letos povprečna bruto plača znova krepi tudi v javnem sektorju," so navedli v Umarju in pojasnili, da "se je ob rasti v javnih družbah v drugem četrtletju opazneje zvišala v sektorju država, zlasti zaradi izplačil zadržanih napredovanj javnih uslužbencev".

Na finančnih trgih se je julija razdolževanje nebančnih sektorjev v primerjavi z junijem nekoliko upočasnilo, v prvih sedmih mesecih pa je bilo na nekoliko nižji ravni kot v enakem obdobju lani. "Znižanje je v veliki meri posledica manjšega razdolževanja gospodinjstev in države, razdolževanje podjetij in nefinančni institucij pa zaradi visokega razdolževanja v juniju in juliju bistveno ne odstopa od lanske ravni," so ugotovili analitiki.

Banke so se še naprej razdolževale v tujini in zmanjševale obseg obveznosti do evrskega sistema. Obseg vlog gospodinjstev in države je naraščal. Ob tem pa so v Umarju opozorili, da slabšanje kakovosti terjatev ostaja eno najpomembnejših tveganj v bančnem sistemu. Delež zamud nad 90 dni se je v prvi polovici leta povečal za skoraj dve odstotni točki na 15,3 odstotka, delež vseh zamud pa v zadnjih mesecih niha na ravni okrog 18 odstotkov.