Svetu se lahko obetajo leta in leta okrevanja po gospodarski krizi, kar bi najbolj prizadelo mlade, opozarja poročilo Mednarodne organizacije dela. Nezaposlenost na globalni ravni še vedno raste.

Danes se pričenja v švicarskem mestu Davos Svetovni gospodarski forum, njegova tema letos pa je vse večja neenakost. V tej luči je Mednarodna organizacija dela spregovorila o "potencialno zelo nevarnem razkoraku med dobičkom in ljudmi." Predvidevajo, da bo še na milijone več prebivalcev sveta ostalo brez dela, zato ker se bodo podjetja namesto da bi dobiček investirala v pridobivanje novih delavcev tega v vse večji meri odločila izplačati svojim delničarjem.

Med mladimi trikrat več nezaposlenih

Mednarodna organizacija dela predvideva, da bo nezaposlenost s šestih odstotkov to leto zrasla na 6,1 odstotek. Pred krizo je bila več let 5,5 odstotkov. Toda nezaposlenost mladih znaša 13,1 odstotek, kar je več kot dvakrat več kot za celotno delovno silo, v primerjavi z nezaposlenostjo samo odraslih pa trikrat več, saj nezaposlenost odraslih, če ne upoštevamo mladih, znaša 4,6 odstotkov. To so označili za rekord.

Neenakost med ljudmi bo postajala vse večja, je povedal vodja Mednarodne organizacije dela, Guy Ryder, saj se plače ne bodo povečevale, ljudje, ki bodo dlje časa ostajali nezaposleni, bodo imeli vse večje težave. "Čeprav je v zadnjem času po krizi prišlo do rahlega okrevanja," je dejal. "Se to v večini držav ni pokazalo pri kakršem koli napredku na trgu dela. Podjetja dobička ne investirajo v proizvodne zmogljivosti ali nova delovna mesta."

Neverjetna neenakost

Poročilo je drugo te vrste, ki je ta teden pretreslo javnost. Oxfam International, neprofitna organizacija, ki se bori proti revščini, je objavila poročilo, da 85 najbogatejših ljudi na svetu poseduje toliko bogastva kot revnejša polovica svetovnega prebivalstva skupaj. "Če ne bomo reagirali, sploh, če ne bomo naredili kaj, da izboljšamo zaposlenost mladih ali da preprečimo predolgo nezaposlenost ljudi, ki so sposobni delati, bomo uničili kakršen koli up, da bi se naš planet razvijal trajnostno," je na podlagi vseh teh podatkov zaključil Ryder. "To pa bi lahko vodilo v veliko hujše socialne nemire."