Po prvih zbranih podatkih Statističnega urada RS je že znano, da je v študijskem letu 2008/09 na višje strokovne šole vpisanih 16.995 študentov, v visokošolski dodiplomski študij na univerzah in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih pa 83.527 študentov.

Štiri petine visokošolskih študentov so vpisane redno, 17.764 študentov pa je absolventov. Število vpisanih v prvi letnik se je tudi v letošnjem študijskem letu podobno kot v lanskem zmanjšalo na treh univerzah; za 3 odstotke več vpisanih pa v primerjavi z lanski študijskim letom beleži le Univerza na Primorskem.

V primerjavi s študijskim letom 2007/08 so univerze in samostojni visokošolski zavodi s koncesijo akreditirali precej novih oziroma po bolonjskih načelih preoblikovanih študijskih programov. V visokošolske dodiplomske programe 1. stopnje, ki so usklajeni z Bolonjsko deklaracijo, je v letošnjem študijskem letu po podatkih Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo vpisanih 27.824 študentov, kar je tretjina vseh dodiplomskih študentov. Univerza v Novi Gorici in 13 koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodov izvajajo v študijskem letu 2008/09 v 1. letnikih v celoti le nove, po bolonjskih načelih sestavljene študijske programe 1. stopnje.

Glede na področje izobraževanja se zaenkrat tako v lanskem vpisu kot predvidoma tudi v letošnjem študijskem letu izrazita prednost kaže na družboslovnem področju (družboslovne vede, poslovne vede in pravo), je povedala Andreja Kozmelj s Statističnega urada RS.

Na Statističnem uradu RS pa smo pridobili še nekaj drugih zanimivih statističnih podatkov:

Skokovita rast števila študentov v zadnjih petdesetih letih

Z razvojem moderne družbe v drugi polovici prejšnjega stoletja je postajala izobrazba vse pomembnejša in dostopnejša. To je zelo lepo razvidno tudi iz rasti števila študentov na 100.000 prebivalcev na slovenskih tleh. Po statističnih podatkih iz leta 1945 je bilo takrat v visokošolsko dodiplomsko izobraževanje v Sloveniji vključenih 2.575 študentov, to je takrat pomenilo 180 študentov na 100.000 prebivalcev. Leta 1960 je število dodiplomskih študentov preseglo 10.000, v študijskem letu 2006/2007 pa je bilo na dodiplomski stopnji visokošolskega študija vpisanih že 90.000 študentov (všteti so tudi absolventi), tj. 4.421 študentov na 100.000 prebivalcev. Ti so skupaj s študenti na visokošolski stopnji podiplomskega študija del več kot 18-milijonske množice študentov vseh držav Evropske unije.

V študentski populaciji prevladujejo ženske od začetka osemdesetih let

Do leta 1980 je bil delež moških v študentski populaciji večji od deleža žensk; v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo študentk celo manj kot 30 odstotkov. Po letu 1980 pa se je razmerje obrnilo in v študijskem letu 2007/08 je bilo študentk že skoraj 60 odstotkov. Moški v terciarnem izobraževanju po številčnosti dohajajo ženske samo pri višješolskem študiju, pri doktorskem študiju pa presegajo delež žensk za eno odstotno točko.

Starost študentov v Sloveniji

Med študenti v visokošolskih dodiplomskih programih v študijskem letu 2007/08 je bilo starih manj kot 25 let 66 odstotkov študentov (zaradi primerljivosti podatkov so tu vključeni tudi študenti enovitega magistrskega študija druge stopnje), 30 let ali več pa manj kot 10 odstotkov teh študentov.

Med študenti na visokošolski podiplomski stopnji v študijskem letu 2007/08 je bilo starih manj kot 25 let slabih 10 odstotkov študentov, od 25 do 29 let je starih 50 odstotkov teh študentov, starejših od 29 let pa nekaj čez 40 odstotkov teh študentov.

Pri študentih višjih strokovnih šol je starostna slika v tem študijskem letu drugačna: prevladujejo 20- do 23-letniki (37 odstotkov), pa tudi študenti, stari 30 let ali več, predstavljajo skoraj tretjino vseh v študijskem letu 2007/08, vpisanih v te šole.

Nastanitvene možnosti slovenskih študentov

V študijskem letu 2007/08 je bilo v študentskih domovih nastanjenih 12.563 študentov ali 16,8 odstotka vseh rednih študentov v višješolskih in visokošolskih programih.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v letu 2007 podprlo raziskavo o ekonomskem, socialnem in bivanjskem statusu ter mednarodni mobilnosti študentov v Sloveniji – Evroštudent SI 2007; v vzorec za omenjeno raziskavo so bili zajeti redni in izredni študenti na visokošolski dodiplomski in podiplomski stopnji študija (razen doktorskih študentov) v akademskem letu 2006/07. Rezultati te raziskave so pokazali, da so študenti, ki niso bili nastanjeni v domovih, prebivali bodisi doma ali pri sorodnikih (takih je bilo blizu 50 odstotkov) ali pa so vzdrževali lastno gospodinjstvo (35 odstotkov študentov). V študentskih domovih so prebivali predvsem mlajši študenti, starejši (vse tja do osemindvajsetega leta) pa so večinoma bivali pri starših ali drugih sorodnikih, starejši od teh pa so si že uredili lastno gospodinjstvo. Kljub temu pa je dobra tretjina študentov, starejših od 28 let, še vedno stanovala doma.

Zaposlitveni status

Po zaposlitvenem statusu so študenti na visokošolski stopnji strokovnega ali univerzitetnega študija večinoma nezaposleni; v študijskem letu 2007/08 je bilo zaposlenih 12 odstotkov visokošolskih dodiplomskih študentov. Med temi je največ izrednih študentov, in sicer okrog 50 odstotkov.

Med študenti višjih strokovnih šol je razmerje med zaposlenimi in nezaposlenimi bolj izenačeno, med podiplomskimi študenti na visokošolski stopnji študija pa že prevladujejo zaposleni (dva študenta od treh sta namreč zaposlena).

Končni uradni statistični podatki za letošnje študijsko leto 2008/09 bodo na voljo predvidoma konec aprila.