Njegove sposobnosti so hvalili v strokovnih revijah, na televiziji, pohvalil ga je nekdanji nemški gospodarski minister Rainer Brüderle, časnik Bild pa ga je uvrstil med 100 mladih Nemcev, ki jim "pripada prihodnost".

Takrat je mladenič trdil, da je podjetje postavil na noge z začetnim kapitalom, ki so ga sestavljali nekajletna žepnina in nekaj honorarjev za manjše lokalne projekte, predvsem priprava promocijskih filmov. Začel naj bi z desetimi prijatelji, podjetje pa je poimenoval Medienplus. Takrat je tudi povedal, da usklajevanje šole in vodenje podjetja ni enostaven projekt, zato je zaposlil direktorja, ki podjetje vodi v dopoldanskem času, ko je on v šoli.

Zdaj se Nemci sprašujejo, ali je kaj od povedanega sploh res ali je samooklicani medijski strokovnjak za nos potegnil kopico uglednih gospodarstvenikov. V vsakem primeru mu je treba priznati, da mu je samopromocija, čeprav lažna, odlično uspela.

Kje se je torej zapletlo? Njegovo podjetje, ki naj bi se ukvarjalo s promocijo, marketingom in kreativnimi rešitvami za podjetja, zdaj preiskujejo kriminalisti in davčni inšpektorji, kar je potrdil tudi državni tožilec Frank Pieper, zaradi prevare in davčne utaje. Kako zbiranje dokazov napreduje, seveda ne razkrivajo.

Med jeznimi upniki 16-letnika je tudi podjetnik Wolfgang Bringezu. 64-letnik je najstniku oddal prostore za pisarne, zdaj pa že več mesecev ni dobil plačane najemnine. Med njimi so tudi stranke, in sicer politična stranka Freien Wähler, ki je mladeniča najela za pripravo medijske strategije volilne kampanje in oblikovanje propagandnega materiala. "Z gospodom Caesarjem smo res sodelovali, vendar tega ne bomo več ponovili," je jasno povedal njihov tiskovni predstavnik.

Kot kaže, naj bi si namreč najstnik svoje velike marketinške sposobnosti in reference gladko izmislil, od naročnikov pobral več tisoč evrov v zameno za "rožnato meglico" namesto dobrih projektov in nato izginil.

16-letnik je sicer medijem zatrdil, da to ne drži. Povedal je tudi, da ima strank dovolj, da podjetje dobro služi in da je prav zaradi navala strank umaknil spletno stran podjetja, saj njegovih 40 zaposlenih, ki jih do zdaj še nihče ni videl, naj ne bi zmoglo obdelati številnih naročil. Za nadaljnja vprašanja je medije napotil v oddelek za stike z javnostmi, a zatrdil, da ne ve številke tiskovnega predstavnika. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da se vse od takrat predstavnikom medijev ne oglaša več na telefon. Če se bo izkazalo, da je bila vse skupaj prevara, bo to eden največjih podjetniških škandalov v Nemčiji v zadnjih letih.