Za Ponzi shemo so značilni donosi, ki se jih slika visoko v oblake.

Kariera

Ko so na udaru finančne prevare ...

U.B.

22. 10. 2009 12.37

Po FX Run, kjer je 150 Slovencem čez noč izpuhtel denar, v Sloveniji že diši po novi finančni prevari. Direktor Remiusa naj bi ogoljufal več kot 400 Slovencev in si nagrabil prek 13 milijonov evrov. Bodo obljubljene visoke donose in glavnico še kdaj videli?

Ponzi sheme in nelegalne finančne "igrice“ so v Sloveniji postale medijsko opazne šele v zadnjem času, zaradi česar veliko ljudi domneva, da je ta način prevare na finančnem področju nekaj novega. Toda to še zdaleč ni tako. Ta zelo napredni način zavajanja investitorjev je bil uporabljen že v začetkih prejšnjega stoletja. Prvi medijsko pokrit primer tovrstne prevare je bil zabeležen že leta 1920.

Ponzi shema je dobila ime po njenem izumitelju, italijanskem emigrantu v ZDA Charlesu Ponziju, ki je leta 1903 brez denarja dobil službo pomočnika blagajnika pri neki banki. Kmalu zatem je ob propadu banke, v kateri je delal, videl neverjetno priložnost. Pod pretvezo visokih donosov je preprodajal tako imenovane kupone, s katerim si je vsak imetnik tovrstnega kupona zagarantiral visoke donose v sorazmerno kratkem času. Dokler so kupone vlagatelji mirno kupovali in je bilo vplačil več kakor izplačil, je prevara normalno delovala. Ker je kmalu zadeva postala že rahlo sumljiva, so finančni preiskovalci ugotovili, da se s tovrstnimi kuponi dejansko sploh ne trguje, torej donosov praktično sploh ni bilo možno generirati. Ogromno ljudi je takrat izgubilo celotne prihranke, Ponzija pa so organi pregona kmalu zatem zaprli.

Ko je vplačil več kot izplačil, finančna prevara nemoteno deluje.

Organizator Ponzi sheme običajno obljublja visoke dobičke za vložena sredstva. Donosi se izplačujejo iz novih vplačil oziroma obstoječih glavnic. Ko je vplačil več kot izplačil, zadeva nemoteno deluje. Problem nastane, ko je izplačil več kot vplačil oziroma ko se vplačila končajo, saj se Ponzi shema v tem primeru lahko hitro poruši. Ker se organizatorji finančnih goljufij tega dejstva zavedajo, izplačujejo in garantirajo manjše donose in s tem vzbujajo manj sumničenj. Dobro vodena Ponzi shema lahko postane ogromna, saj ob pravilno pripravljeni strategiji shema lahko doseže več milijard evrov. Kar pa je še bolj pomembno – vsaka shema se na neki točki ustavi.

Sicer pa smo o podobnih prevarah že pisali na Cekinu, kjer smo že pred časom zaradi suma finančne prevare v Sloveniji obravnavali tudi nekaj tovrstnih visoko donosnih investicijskih programov, ki obljubljajo supernore donose na valutnem trgu. Nekaj podobnega se želi še zdaj promovirati tudi na našem forumu.

Je pa zanimivo dejstvo, da se v vzorcu tovrstnih ponudnikov pojavlja ena skupna lastnost. V vseh potencialnih shemah so namreč sredstva zablokirana oziroma "zamrznjena“ (kot se radi izražajo promotorji tovrstnih projektov) zaradi domnevnega nadzora pristojnih evropskih institucij. Le-te naj bi v najkrajšem možnem času sredstva tudi sprostile, saj naj bi šlo (vsaj tako je rečeno sprva) za rutinski pregled. Po preteku določenega obdobja, ko se v vlagatelju zasidra dvom, praviloma pride do težav, ki pa naj bi bile vsak čas odpravljene. Glede na preteklost ostalih zgodb o finančnih prevarah pa se z medijsko objavo praviloma pokopljejo še zadnji upi, da bodo vlagatelji svoj denar kdaj koli še videli. Le upamo lahko, da se nekaj podobnega ne bo zgodilo tudi v primeru Remiusa ali v drugih sumljivih investicijskih programih, ki se jih v zadnjem času vse pogosteje omenja.

Najboljša obramba pred finančnimi prevarami je znanje!FOTO: iStockphoto

Največje zmote in blodnje vlagateljev

Vlagatelji, ki jih tovrstne obljube o zagotovljenih donosih privlačijo kot nek magnet, gredo včasih tudi dvakrat na led. Neuradno smo izvedeli, da je v primeru Remiusa kar nekaj ljudi, ki so bili pri FX Run že oškodovani, vendar so očitno želeli nadoknaditi zamujeno. Morda še bolj absurdno pa je početje tako imenovanih "lovcev na finančne prevare“. To so ljudje, ki vedo, da gre pri določenem projektu za finančno prevaro. Najprej se o konkretni finančni prevari podrobno seznanijo, zaradi česar so korak pred ostalimi vlagatelji, ki v stvar naivno verjamejo, in to dejstvo tudi izkoristijo v svoj prid. Če so v shemi dovolj zgodaj oziroma vložijo sredstva v času, ko je finančna prevara še v povoju, obstaja velika možnost, da bodo ob ugodnem razpletu dobili povrnjeno tako glavnico kot tudi del tistih neverjetnih donosov. Da pa nekdo pridobi, mora drugi izgubiti. Na žalost so to pogosto vlagatelji, ki slepo verjamejo in kasneje potiho upajo, da bodo svoj denar dobili nazaj.

Tretji absurd, ki je vse pogosteje izrečen iz ust opeharjenih vlagateljev, pa je napačna interpretacija besede FOREX, saj nekateri dejansko krivijo produkt in ne ljudi, ki stojijo za vso finančno prevaro. Očitki gredo včasih še dlje, saj so krivi vsi drugi, policija, nadzorne pristojne institucije, država itd.

Problem nastane, ko je izplačil več kot vplačil oziroma ko se vplačila končajo.

Beseda forex je bila vsaj do zdaj veliki večini ljudi nepoznana in to še predobro vedo tudi vsi organizatorji finančnih prevar. Zaradi njih ima beseda forex zdaj med množico prej kot ne negativen prizvok, saj je najboljše orodje za prevaro pojem, ki širši množici ni poznan, ne glede na dejstvo, da forex velja za najbolj likviden trg na svetu, kjer se na dan “obrne” okoli približno 4 trilijone dolarjev. O FOREX ali Foreign Exchange market smo na Cekinu ravno tako že pisali. In kaj sploh je forex? Vsak izmed nas se je z njim po vsej verjetnosti že srečal. Ste na primer odšli kdaj na morje na Hrvaško in tam kupili kune in potem ob odhodu preostanek kun zamenjali v evre? Če je odgovor pritrdilen, ste na nek poenostavljen in posreden način tudi vi sodelovali v veliki vreči, ki jo imenujemo FOREX.

Največji absurd pri vsem skupaj pa je …

V Sloveniji se je v zadnjem času pojavilo veliko podjetij, ki množično organizirajo takšne in drugačne seminarje. Zanimivo pa je, da v Sloveniji, ki je očitno meka za finančne prevare, praktično ni seminarjev, ki bi ljudi poučevali ali jih opozarjali pred nevarnostmi pri vlaganju.

Finančna pismenost je namreč v Sloveniji bolj ali manj na psu, posamezniki pa očitno to dejstvo dodobra izkoriščajo v svoj prid. Upajmo, da bodo podjetja v tem videla tržno nišo in ljudi na strokoven način oborožila z znanjem, da se tovrstne prevare v Sloveniji ne bodo več dogajale.