Nad vodo se je navdušila že v zgodnjem otroštvu, pri treh letih pa so jo starši vpisali na tečaj plavanja. "Moji prvi spomini na vodo ...brcala sem z nogami in si predstavljala, da sem morska deklica," se smeje.

Wolbertova je plavanje vzela resno in zanj porabila ves prosti čas, tako je sledila družinski tradiciji in začela tekmovati v plavanju. Temu se je morala odpovedati, ko je na Emerson College začela študirati film in znanost, a ni dolgo zdržala na suhem. Njena nova strast je postalo potapljanje.

Ko je končala študij, tekom katerega se je izobraževala tudi na drugih fakultetah, se je na Emersonu celo zaposlila. "Delo je zahtevalo, da sem študentom na voljo 24 ur na dan, bilo pa je seveda pisarniško. Čeprav sem ob tem še vedno snemala podvodne filme in se pogosto potapljala, mi je čez nekaj časa, ko sem se zalotila, da razmišljam le še o naslednjem potapljaškem podvigu, postalo jasno, da pa pisarniško
delo morda le ni zame."

Oborožena le z veliko ljubeznijo do vode in potapljanja, je tvegala in leta 2005 naredila načrt, kako bo svoje delo dobesedno preselila v vodo. Najprej je postala profesionalna inštruktorica potapljanja, ponudili pa so ji tudi delo fotomodela za potapljaško opremo in promocijske namene. Takrat se je tudi začela učiti prostega potapljanja, tehnik zadrževanja diha ter s treningi dosegla, da se je lahko prosto potopila vse globlje in v globini plavala vse dlje.

Ker je skoraj ves čas preživela v vodi, so jo prijatelji začeli
klicati morska deklica in potem je lepega dne to tudi postala. Tekom nekega fotografiranja si je namreč morala nadeti 'ribji rep' in pozirati kot morska deklica. "V tistem trenutku sem našla svoj sanjski poklic," se spominja Wolbertova, ki je leta 2006 postala profesionalna morska deklica. "Najprej sem nosila rep ugledne znamke Shouse, potem pa sem se odločila, da si želim ustvariti nekaj edinstvenega in
svojega. Delo me je nadvse zabavalo in želela sem imeti nadzor nad vsemi njegovimi deli, vključno nad 'pripomočki', čeprav je kreiranje in izdelava ribjega repa vse prej kot mačji kašelj. Toliko, da ne bo kdo mislil, da gre za šivanje pustnega kostuma!"

A če se njena zgodba morda sliši kot dogajanje brez zapletov, temu le ni tako. Za začetek poklica morske deklice ne boste našli v nobenem registru poklicev. "Ne obstaja nobena šola, nobeno izobraževanje, ki bi posameznika naučilo, kako biti dober v tem delu, prav tako ti nihče ne pomaga napisati poslovnega načrta za nekaj, kar se marsikomu zdi
smešno in nenavadno," pravi. "Pa tudi izdelava repa, ki bi bil udoben funkcionalen in lep ... najbrž najtežja stvar, ki sem jo kdaj počela. Pa tudi najdražja!" Pa tudi samo delo ni ravno mačji kašelj. Zahteva velike plavalne spretnosti, pod vodo - seveda brez potapljaške maske - je treba preživeti čim več časa, plavati in pri tem dajati vtis kot da gre za najbolj naravno in zabavno stvar na vsem svetu. Ob vsem omenjenem pa je treba nositi še 17 kilogramov težak ribji rep iz silikona.

Slednjega je Wolbertova ob pomoči Allana Holta, hollywoodskega specialista za posebne efekte in prav tako navdušenega potapljača, izdelovala kar sedem mesecev. "Bilo je veliko poskusov in napak. Na koncu je nastal neverjeten kos opreme, ki zagotavlja hitrost in je lep."

Wolbertova, ki ima zaradi uspešnega posla izjemno natrpan urnik, je danes lastnica podjetja Mermaids in Motion, sodeluje s kar desetimi dobrodelnimi organizacijami, nastopa, vodi treninge prostega potapljanja in dela kot manekenka. "Če ne nastopam ali nisem pred fotografskim objektivom, veliko časa namenim kreiranju novih idej za nastope, treniram, se potapljam ali pa ure in ure preživim za računalnikom, se dogovarjam za nastope ali pa odgovarjam oboževalcem na njihova pisma." Nastopa skorajda po vsem svetu, dela pa tudi kot sodnica na potapljaških tekmovanjih.

"Najraje sem v vodi in delam z otroci. Nanje skušam prenesti svojo ljubezen do morja. To je na vrhu mojega seznama prioritet v življenju: poskrbeti, da ima čim več otrok možnost videti morje od blizu, da imajo možnost, da se zaljubijo vanj in v vse, kar biva v njem in da imajo zaradi tega zavedanje, da ga moramo obvarovati. Mislim, da so otroci bolj dojemljivi za lepote narave. Tako ali tako se bo človeštvo v prihodnosti moralo spremeniti. Če bomo nadaljevali v sedanjem tempu,
bodo lepote podvodnega sveta le še oddaljeni spomini na starih fotografijah ..."

V svojem podjetju je sicer edina morska deklica, a ji tako v ZDA, kjer živi in dela, kot drugod po svetu, ne manjka posnemovalk. Šovi z morskimi deklicami so tako vse bolj priljubljene atrakcije vodnih zabaviščnih parkov. Wolbertovi ni žal, da se je podala na edinstveno poklicno pot. "Včasih iz najbolj norih poslovnih idej nastane marsikaj dobrega, treba si je samo upati!"