Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki narekuje plačevanje prispevka za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen, je začel veljati leta 1992. Na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morajo prispevek plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti ali dijaki opravljajo delo. Do zdaj je ta znesek znašal 4,27 evra na realizirano napotnico, plačeval pa se je mesečno od vsake realizirane napotnice. Če je imel dijak ali študent izdano stalno napotnico, se je pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje plačal ob prvem obračunskem listu, iz katerega je bilo razvidno, da je bila napotnica realizirana.

Tako je do sedaj veljalo, da je študentu, ki je imel naročeno letno permanentno (stalno) študentsko napotnico, delodajalec plačal le enkratni letni pavšal v višini 4,27 evra. Če je imel študent trimesečno stalno napotnico, je delodajalec plačal prispevek štirikrat v letu po 4,27 evra, skupaj torej 17 evrov. Če pa je študent naročal navadno mesečno napotnico, je delodajalec zanj plačeval prispevek v vrednosti 51 evrov iz naslova prispevka za zdravstveno zavarovanje.

Stalne študentske napotnice izgubljajo svoj čar

Skladno s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se sedaj spreminja plačevanje prispevkov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za dijake in študente. Temeljna novost je, da mora delodajalec pavšalni prispevek plačati vsak mesec, ko študent ali dijak dela, ne glede na to ali mu je izdana navadna ali stalna napotnica. Zakonsko določen znesek mesečnega pavšala ostaja nespremenjen, torej 4,27 evra. Od sedaj naprej je z vidika pavšalnega prispevka torej vseeno, ali je napotnica stalna ali navadna, saj se pavšalni prispevek ne odmeri več od realizirane napotnice, ampak od dolžine delovnega obdobja študenta oziroma dijaka. Pri tem pa je pomembna datumska opredelitev dela. Če je naročena študentska napotnica med 1. in 31. marcem, delodajalec za študenta plača pavšalni prispevek za zavarovanje v višini 4,27 evra za mesec marec. Če bi študent naročil napotnico z veljavnostjo med 15. marcem in 14. aprilom, pa bi delodajalec zanj plačal pavšalni prispevek v višini 8,54 evra za marec in april, čeprav je v obeh primerih študent delal le en mesec.

Posredniško vlogo pri izvajanju zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prijava ali odjava članov v zavarovanje in izvajanje plačil) bo skladno s splošnimi pogoji tudi v prihodnje izvajal posamezen študentski servis.

Študentski servis ali delodajalec?

Delodajalec se lahko odloči, ali bo postopek izvedbe zavarovanja izvajal sam, ali pa bo za ta postopek pooblastil študentski servis. Pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje ŠS zaračunava (hkrati s plačilom za delo študentov) delodajalcem in ga nato prenakaže na račun ZZZS.

Po mnenju glavnega urada DURS lahko prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, plačujejo tudi študentske ali mladinske organizacije, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji v skladu s predpisi področja zaposlovanja, če prevzamejo plačilo tega prispevka. Prenos obveznosti za plačevanje pavšalnega zdravstvenega prispevka s strani delodajalca na študentske servise tako ni sporen.