Slovenski študentje vseeno imajo bistveno prednost – rednim študentom namreč ni treba plačevati šolnin, kljub temu pa so stroški življenja tekom študija visoki in marsikdo se znajde v položaju, ko ni dovolj bogat, da bi iz žepa vlekel šope kovancev in plačeval študij otroka, a tudi ne dovolj reven, da bi država dala štipendijo. In tako najbrž tudi Slovenci nismo daleč od trenutka, ko bodo tudi naši študenti na trg dela vstopali do vratu zadolženi, svari marsikateri poznavalec.

Tukaj pa se za marsikoga, ki se je z velikimi sanjami odpravil na želeno fakulteto, šele začne realnost, ki pravi, da diploma že dolgo ni več pogoj za dobro zaposlitev z višjo ali visoko plačo. Niti garancije, da boste zagotovo dobili delo ne predstavlja več. In tako ni le pri nas.

Združene države Amerike, ki se še vedno bojujejo z visoko brezposelnostjo, je pred časom presenetila novica, da tamkajšnji študentje skupaj bankam in drugim posojilodajalcem, trenutno dolgujejo 830 milijard dolarjev študentskih posojil. Kar je več kot dolgujejo imetniki kreditnih kartic. Štiriletni študij tamkajšnje študente na javnih univerzah stane okoli 56 tisoč dolarjev, na zasebnih 140 tisoč dolarjev. In v zadnjem desetletju se je podražil za četrtino.

Podoben trend beležijo tudi druge države, skupaj s težavo, da za izobražene pogosto ni služb, ker jih je enostavno preveč. Primanjkuje pa delavcev za dela, kjer univerzitetna izobrazba ni potrebna. In novica za vse, ki se še spomnijo priljubljenega stavka izpred ne tako daljne preteklosti 'uči se, da boš imel denar in ti ne bo treba delati'... Marsikateri mojster najrazličnejših strok trenutno zasluži veliko več kot marsikateri diplomant. Pravzaprav tudi nekoliko prej dobi zaposlitev, čeprav podatki kažejo, da se da v Sloveniji na vseh področjih službo dobiti relativno hitro. Seveda gre za povprečja, ki ne razkrivajo zgodb posameznikov, ki kljub aktivnemu iskanju, v evidenci brezposelnih ostajajo tudi več let.

Kako hitro se torej najde službo?
V letošnjih prvih osmih mesecih so osebe s poklicno izobrazbo na zaposlitev čakale 6,4 mesece, tiste s srednješolsko izobrazbo 7,1 mesec, tiste z višjo strokovno izobrazbo 8,1 mesec, osebe z VII. stopnjo izobrazbe (visoko strokovno izobraževanje, univerzitetno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje) pa 6,9 mesecev.

Kdo pride na vrsto najprej …

Naziv	Povprečen čas iskanja zaposlitve v mesecih
Diplomirana medicinska sestra (VS)	5,1
Unverzitetni diplomirani inženir strojništva	6,4
Unverzitetni diplomirani inženir elektrotehnike	5,8
Unverzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike	3,4
Diplomirani inženir strojništva (VS)	5,6
Magister farmacije	4,2
Diplomirani fizioterapevt	3,0
Diplomirani inženir elektrotehnike	5,8
Doktor dentalne medicine	2,8
Diplomirani inženir računalništva in informatike	2,4
Univerzitetni diplomirani kemik	4,6

 

… in kdo čaka najdlje?

Na zapolitev pa trenutno čaka tudi 5.186 tistih, ki so končali smeri, kjer se službo dobi najtežje, podobno naj bi bilo tudi v prihodnosti.

Naziv	Povprečen čas iskanja zaposlitve v mesecih
Univerzitetni diplomrani filozof	11,8
Univerzitetni diplomirani umetnostni zgodovinar	9,8
Univerzitetni diplomirani sociolog teoretsko analitske smeri	10,5
Univerzitetni diplomirani sociolog kulture	11,0

 

In kdo jo dobi?
Na Zavodu za zaposlovanje pravijo, da je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta največje povpraševanje, glede na stopnjo izobrazbe, po naslednjih poklicih:

I.+II. stopnja izobrazbe: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilci, strežniki, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah.

III.+IV. stopnja izobrazbe: prodajalci v trgovinah, na stojnicah, demonstratorji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarji.

V. stopnja izobrazbe: tehnični in komercialni zastopniki za prodajo, pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, tajniki.

VI. stopnja izobrazbe: tehnični in komercialni zastopniki za prodajo, poslovni sekretarji, inženirji strojništva.

VII.+ stopnja izobrazbe: osnovnošolski učitelji,  strokovnjaki za univerzitetno, visokošolsko izobraževanje, strokovnjaki za poslovanje.

'Nauk' zgodbe seveda ni, da študij, če si ga seveda sami želite, ni pravilna odločitev. Čeprav ga boste težko financirali, se morda celo zadolži in na koncu dolgo iskali delo, vseeno gre za znanje, ki ostane in kdo ve, kdaj se ponudi priložnost, da ga unovčite? Vseeno pa strokovnjaki svetujejo, da pred odločitvijo temeljito premislite svoje želje. Tudi v luči iskanja zaposlitve po končanem študiju!