Na posvetu, ki ga je organiziral Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje, so svoja mnenja soočili predstavniki ministrstva za delo, na čelu z ministrom dr. Ivanom Svetlikom, predstavniki sklada, delodajalcev in študentov. Nekatere ugotovitve so bile presenetljive. Študentska vlada je med študentsko populacijo izvedla anketo o tem, zakaj štipendije niso privlačne. Pri večini je bil prvi odgovor, da čutijo zavezo enemu delodajalcu za obdobje štirih let kot breme. Da razlog tiči ravno v zavezanosti delodajalcu, priča tudi veliko zanimanje za ostale vrste štipendij, ki so pogojene le s študijskim uspehom ali socialnim položajem. Tudi delodajalci so mnenja, da je zaveza o štiriletni zaposlitvi, ki jo sprejmejo ob subvenciji zavoda, breme in Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje ima vedno več primerov, ko se podjetja raje odločijo za vračanje subvencij, kot za izpolnitev svojih obveznosti. Očitno si prihajajoča generacija delovne sile želi večje prožnosti trga dela, med tem ko sindikati vsako pogajanje znova poudarjajo kako pomembna je ohranitev trenutne delovne zakonodaje.

Kakšen je namen štipendij?

Štipendije naj bi študente usmerjale in motivirale pri izbiri smeri njihovega študija, čeprav so po besedah ministra Svetlika raziskave pokazale, da ne količina ne višina štipendij ne vplivata na odločitev otrok o izbiri študija. Po besedah predsednika GZS Sama Hribarja Miliča sta funkciji dve: socialna in kadrovsko razvojna. Socialna je jasna: kadrovske štipendije naj bi študentom omogočile finančno varnost med študijem. Pojem finančna varnost je pri štipendijah zelo raztegljiv, saj se gibljejo pri študentih med 56,21 evra pa tja do 700 evrov. Kadrovsko razvojno funkcijo čutijo predvsem delodajalci, saj si lahko s pomočjo sistema štipendij zagotovijo visoko izobraženo delovno silo. Zoran Živić, nekdanji lastnik in direktor podjetja Keko-Varicon, enega najuspešnejših slovenskih podjetij ter danes lastnik novega mladega podjetja Živić d.o.o., je poudaril, da morajo podjetja kadre graditi. V svojem novem podjetju ima dva štipendista, ki imata mentorja, ki ju že med študijem pripravlja in jima predaja znanja, ki jih na fakulteti ne moreta pridobiti. V sistemu mentorjev bi po mnenju Živića lahko veliko vlogo odigrali upokojeni strokovnjaki in delavci s svojimi dolgoletnimi izkušnjami. Podjetja glede na njegove izkušnje nimajo časa za dvoletno uvajanje zaposlenih. „Denar lahko kupi marsikaj. Toda če želi biti podjetje boljše od svoje konkurence, mora imeti na delovnih mestih enake oziroma boljše zaposlene kot tekmeci,“ je še dodal.
Upanje v kadrovske štipendije še vedno ohranja minister za delo dr. Svetlik, ki meni, da bodo kljub trenutnemu slabemu zanimanju, štipendije tudi v prihodnje eno izmed orodij, s katerim bodo podjetja prišla do ustreznih kadrov in eden izmed dejavnikov, ki bo študente usmeril v deficitarne poklice.