Po tem, ko je izbruhnila afera z neplačevanjem prispevkov, sindikati ugotavljajo, da so delodajalci “iznašli” novo metodo – prispevke plačujejo le delno, zato delavci težje ugotovijo, ali imajo prispevke plačane ali ne.

Še slabše je v podjetjih, ki so na robu propada in delavcem ne izplačujejo niti plač. In to več mesecev. Kaj to pomeni za nekoga, ki mora preživeti sebe, družino in plačati še vse položnice, je jasno. “Vsako leto se čudimo, zakaj je Slovenija na vrhu neslavne statistike samomorov. Zanimivo, da se nihče ne vpraša, koliko na to vplivajo denarne težave ljudi,” je ogorčen Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

“Na srečo imamo v Sloveniji jamstveni sklad, ki ljudem pomaga, da ob stečaju podjetja dobijo vsaj nekaj denarja,” pravi direktor sklada Brane Omerzu. Rožič se s tem strinja le delno. Sindikati so z delovanjem Jamstvenega sklada sicer zelo zadovoljni, pričakujejo pa, da se zgane država.

Rožič pojasnjuje: “Jamstvenemu skladu bi morali razširiti pooblastila, oziroma jih že končno enkrat uskladiti. Zakon o finančnem poslovanju iz leta 2009 namreč predvideva, da lahko jamstveni sklad, če meni, da je to potrebno, sproži tudi stečaj podjetja. V resnici pa niso sprejeti podzakonski akti, ki bi to tudi v praksi omogočali, saj sklad nima pristojnosti, da bi od inštitucij pridobil vse potrebne podatke.”

Trenutno imajo pravico do izplačila sredstev iz jamstvenega sklada tisti delavci, ki so izgubili delo zaradi začetka stečajnega postopka, zaradi pravnomočnega sklepa o prisilni poravnavi s finančno reorganizacijo, postopka insolventnosti v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora (delo pa so opravljali ali ga običajno opravljali na ozemlju Republike Slovenije) ali zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Postopek za uveljavitev pravic se vedno začne na zahtevo upravičenca, ki odda zahtevo za poravnavo obveznosti na območno službo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Rok za oddajo zahteve je 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja.

Upravičenci lahko od jamstvenega sklada prejmejo sredstva v skupni višini največ 4,5 minimalne plače (za pravico iz naslova neizplačanih plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, neizkoriščenega letnega dopusta in odpravnine). V letu 2009 je sredstva prejelo 6259 delavcev v skupni višini nekaj več kot 13 milijonov evrov. En delavec je povprečno prejel 1.231,93 evrov. Zadnje letošnje izplačilo je sklad opravil maja, ko je 262 delavcev podjetij Gradis in Casino Ljubljana, skupaj prejelo 595 tisoč evrov.