Cekin.si
Stožice: ponos Ljubljane in sramota socialne države?

Kariera

Sindikati: Stožice bodo spomenik poteptanih človekovih pravic!

N.Š.
11. 02. 2010 16.56
2

14-urni delavnik v mrazu, vročini, dežju in snegu, 250 evrov plače, nič socialne varnosti. Tipičen dan v življenju tujcev, ki v Sloveniji delajo v gradbeništvu, pa tudi marsikaterega slovenskega delavca.

Gradbeništvo je kriza najbolj prizadela. Posledice pa v veliki meri nosijo delavci, še posebej tisti, ki so v Slovenijo v želji po boljšem življenju prišli iz tujine. Delodajalci od njih vse pogosteje zahtevajo, da podpišejo prazen papir ali pa pogodbo, s katero se odpovedujejo svojim temeljnim pravicam: odpravnini, letnemu dopustu, regresu, počitku med delovnim dnevom in delovnim tednom ter celo zaščitnim sredstvom. Med podjetji, kjer se to dogaja, sta družbi Arming, ki je eden od podizvajalcev pri gradnji stadiona v Stožicah, in Kodel. Ni pa nujno, da sta ti družbi edini. V manjših družbah naj bi kršitve namreč odkrili prej, medtem ko velikim gradbenim podjetjem nečedne posle uspe prikrivati dlje.

Sindikati vse delavce, ki jih delodajalci silijo v podpis “sumljivih sporazumov”, pozivajo, naj jim kršitve prijavijo, predvsem pa opozarjajo, naj takšnih dokumentov nikakor ne podpisujejo!
V Sloveniji (uradno in z dovoljenjem) dela okoli 80.000 tujcev

Večina je gradbenih delavcev. Svobodni sindikati opozarjajo, da večina od teh delavcev nima zagotovljene socialne varnosti. Delajo za minimalno plačo, nadure so neplačane. Izplačilo je pogosto le okoli 250 evrov. Delodajalci jim namreč zaračunajo stroške bivanja v "samskih domovih". “V Sloveniji nimamo predpisa, ki bi urejal bivanje tujih delavcev,” opozarjajo sindikati. Postelja, ne soba, v domu tako na mesec stane tudi do 150 evrov. V sobici, ki komaj zadošča za postavitev ležišč, bivajo štirje, da občasno ni elektrike ali tople vode, pa sploh ni nič posebnega.

Število zaposlenih v gradbeništvu se vztrajno zmanjšuje, še posebej so prizadeti tuji delavci, saj je izdanih dovoljenj za delo le še peščica. Skupaj je sicer Slovenija leta 2009 izdala polovico manj delovnih dovoljenj kot leto prej.



Število tujih delavcev, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za delo ali pa so zaposleni
Bosna in Hercegovina
38.959
Hrvaška8.210
Kosovo7.718
Srbija7.242
Makedonija7.145
Srbija in Črna gora4.432
Ukrajina1102
Kitajska775
Rusija435
Druge države5440

 

"Delavcem moramo krčiti pravice zaradi krize," pravijo gradbinci.
"Delavcem moramo krčiti pravice zaradi krize," pravijo gradbinci.FOTO: iStockphoto
Težava so tudi delovne razmere. “Delodajalci od zaščitnih sredstev poznajo samo čelado,” pravi delavec. Večina se jih javno ne upa izpostaviti – komunikacija z mediji je samo skrajšana pot do odpovedi, pravijo. Delajo dneve in noči. Roki za izgradnjo so nemogoči – če bi bilo relno stavbo dokončati v enem letu, jo je zdaj treba v nekaj mesecih. Gradbena podjetja investitorjem ponujajo tudi do 40 odstotkov popusta, najkrajši konec potegnejo podizvajalci in delavci."

'Hvala, ker ste delali za nas, zdaj pa brž domov'

Če ostanejo brez dela, se morajo pogosto čez noč vrniti v domovino, opozarja strokovni sodelavec svobodnih sindikatov Goran Lukič. Za prijavo v evidenco brezposelnih ali med prejemnike denarne socialne pomoči je namreč potrebno stalno prebivališče v Sloveniji. Kriv je slab meddržavni sporazum. “Za birokratsko kramo pa se skrivajo zgodbe resničnih ljudi. Ni dovolj misliti, da razumeš stisko malega človeka, če se občasno prevažaš s katrco!” je kritičen Lukič. Sindikati državo pozivajo, da uredi pomoč za tuje delavce. "Delavci migranti so bili učinkovit "produkcijski strošek", v času krize pa jih "odvržemo kot potrošni material nazaj v matično državo", še dodaja Lukič.

Stožice: ponos Ljubljane in sramota socialne države?
Stožice: ponos Ljubljane in sramota socialne države?FOTO: Damjan Žibert

Stadion Stožice vztrajno raste, delavci pa opozarjajo na kršitve pravic

Stožice so ponoči kot Las Vegas, meni sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac, ki prav to gradbišče navaja kot primer kraja, kjer nastaja bleščeča zgradba, a za visoko ceno. “Ta objekt bo nekoč Ljubljani in Ljubljančanom v ponos. V resnici pa bo predstavljal spomenik poteptanim temeljnim človekovim pravicam.” Novega dela ni, čaka jih le vrnitev v domovino. Tisto, od koder so prišli, ker niso mogli preživeti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 861