Najbolj sta se za prehodno obdobje na trgu dela leta 2004 zavzemali Avstrija in Nemčija. Sklicevali sta se na dejstvo, da je delovna sila v državah pristopnicah mnogo cenejša, zato bi lahko naval teh delavcev v brezposelnost potisnil domačine. Obe državi, še posebej Nemčija, imata namreč že iz preteklosti precej negativnih izkušenj z 'gastarbajterji'.

Nemci so predvidevali, da bo s prihodom cenejše delovne sile največ težav nastalo v gradbeništvu, Avstrijci pa so poleg gradbeništva navajali še notranje opremljanje, varnostne storitve, vrtnarstvo, obdelavo kamna in kovin, socialno varstvo in nego na domu.

Čeprav sta bili Avstrija in Nemčija največji pobudnici prehodnega obdobja, pa je pravico na koncu izkoristilo kar 12 starih članic, trg dela so takoj sprostile le Velika Britanija, Irska in Švedska. Pravico do prehodnega obdobja pa so izkoristile tudi tri članice Evropskega gospodarskega prostora, Norveška, Islandija in Liechtenstein ter Švica.

Postopno odpiranje trgov dela je potekalo v treh fazah, čisto do konca sta vztrajali le Nemčija in Avstrija. Prehodno obdobje je trenutno mogoče uveljavljati le še za Romunijo in Bolgarijo, ki sta se Uniji pridružili leta 2007, izteče pa se leta 2014. Slovenija se ob vstopu teh dveh držav za uvedbo prehodnega obdobja ni odločila.

Zanimanje Slovencev za delo v tujini je

Z odprtjem trga dela v Nemčiji in Avstriji slovenski delavci za delo v teh dveh – med našimi delavci zelo priljubljenih državah – ne potrebujejo več dovoljenja za delo.

Odprava prehodnega obdobja pa bo olajšala delo tudi slovenskim podjetjem, ki bodo tam opravljala storitve, saj ne bo več omejevanja s pridobivanjem dovoljenj za napotene delavce.

Kljub temu pa na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve navala slovenskih delavcev v druge države Unije ni pričakovati, predvsem glede na dosedanje izkušnje z mobilnostjo slovenskih delavcev. Nekoliko bi se naj povečalo le število ljudi, ki živijo ob meji in bodo delo raje poiskali v sosednji Avstriji. V obmejnem območju v sosednji državi že zdaj dela okoli 7000 Slovencev.

Tudi v drugih državah Unije navala delavcev iz drugih držav članic ne pričakujejo. Povečanje bi naj bilo manjše kot odstotek, do leta 2020 naj bi se tako število ljudi iz novih članic, ki živijo in delajo v starih članicah povečalo na nekaj manj kot štiri milijone ljudi. To je zelo malo v primerjavi s podatkom, da v teh državah živi skoraj 20 milijonov ljudi iz držav tretjega sveta, ki predstavljajo že okoli pet odstotkov prebivalstva, pravijo v Bruslju.

Avstrija 'gastarbajterje' nujno potrebuje

Odprtje avstrijskega trga dela pa ni le posledica določbe Evropske unije, ampak naša severna soseda te delavce nujno potrebuje, je avstrijska vlada priznala konec lanskega leta.

Med delovno silo potrebujejo predvsem negovalce v zdravstvu, turistične delavce, tehnike, učitelje in vzgojitelje. Avstrijski delodajalci pa tudi trdijo, da potrebujejo tudi več delavcev iz EU ali držav 'tretjega sveta' za dela, za katera doma težko najdejo delovno silo. Nasprotno pa predstavniki avstrijskih delojemalcev menijo, da si želijo le poceni in nezahtevnih delavcev.

Pristojno ministrstvo trdi drugače. Če bo politika priseljevanju rekla ne, ostaja še manj priljubljena možnost – dvig upokojitvene starosti. Avstrija se namreč srečuje s podobnim problemom kot druge evropske države. Zaradi padanja števila rojstev (Avstrijke povprečno rodijo 1,4 otroka na žensko), je delovna populacija vse manjša in tako en delavec 'vzdržuje' vse več starejših. „Brez priseljevanja bo čez 20 let manjkalo okoli 700.000 zaposlenih, ki bi vzdrževali sistem,“ meni minister Michael Spindelegger. V prihodnjih letih naj bi do leta 2030 tako Avstrija potrebovala do 100.000 tujih delavcev!

Razmišljate o iskanju dela v Evropski uniji? Preverite, kako se ga lotiti, da boste uspešni!