Da bi to koga pretirano skrbelo, ni videti. Pa najbrž gre za zaskrbljujoče podatke, saj odhaja veliko mladih in izobraženih, ki v tujini nato pišejo uspešne zgodbe. Ste tudi vi med tistimi, ki bi najraje pobrali vse, kar imate, in se odselili čez mejo ali pa kar na drug konec sveta?
Pogovarjali smo se z Danico Ivanšek, svetovalko European Migration Office, ki nam je razložila, kakšen je postopek selitve v med Slovenci vse bolj priljubljeno Avstralijo.
K večjim migracijam ljudi ponavadi pripomorejo nestabilne in slabe razmere v državi. So razmere v Sloveniji že tako kritične, da opažate povečano zanimanje za migracijo?
Interes za selitve Slovencev v zadnjih 6 mesecih kaže na podobne trende, kot se veliko bolj opazno že dogajajo v Grčiji in v Italiji. Samo v Grčiji je ta trenutek okrog 40.000 ljudi pripravljenih na takojšnjo selitev v države, kjer je bilo tradicionalno največ njihove migracije: ZDA, Avstralija, Kanada.
Zakaj je Avstralija za Slovenske migrante tako privlačne?
Eden od glavnih razlogov je gotovo dejstvo, da je v Avstraliji zelo velika slovenska skupnost, preko 15.000 ljudi, in tudi zgodbe o uspehu migrantov, ki so se preselili v zadnjih 10 letih, in teh je okrog 1000.
Poleg tega so Avstralija, Kanada in Nova Zelandija ene od redkih zahodnih držav, kjer je še vedno precej strma gospodarska rast in je priseljevanje del razvoja države ter nuja. Slovencem predvsem nudijo neprimerno večje zaposlitvene možnosti, možnosti veliko boljšega zaslužka in podjetnikom nove trge v močnem gospodarskem zaledju. Veliko zadovoljstva novi priseljenci najdejo v splošni urejenosti države, ker večina zatrjuje, da pravni sistem deluje neprimerno bolj učinkovito in politika ni del vsakdanjika.
Selitev na drug konec sveta je velik korak. Komu ga odsvetujete?
Mi selitev predstavljamo predvsem kot možnost za karierni, poslovni in osebnostni razvoj. Torej ne kot beg pred domovino, temveč samo kot iskanje novih možnosti, boljšega zaslužka, razvoja svojih znanj, sposobnosti in možnost življenja v drugačni kulturi. Selitev ni primerna za posameznike, ki ne želijo sprememb in se ne želijo prilagajati v novih okoljih. Pomembno je vedeti, da se vsi ne odseljujejo za vedno, temveč je zdaj tudi veliko ekonomskih migrantov s ciljem, da zaslužijo npr. za hišo in se potem vrnejo nazaj v Slovenijo. Določen del pa jih obupa tudi med postopki in predvsem zato, ker določeni postopki za vizume lahko trajajo tudi do 2 leti.
Avstralija je ena od najbolj tipičnih migrantskih držav in njihovi programi priseljevanja so še vedno ena od glavnih idej gospodarskega razvoja in magnet za privabljanje največjih talentov v državo. Avstralski migracijski program na splošno sestoji iz treh stebrov: poklicna migracija, poslovneži in migracija na osnovi družinskih vezi. V poslovnem letu 2011–2012 je planirana rekordna podelitev 185.000 stalnih vizumov, kar je največ v zadnjih 15 letih, od tega prek 55.000 za priseljence na osnovi družinskih vezi, okrog 120.000 za vloge poklicne in poslovne migracije ter okrog 15.000 za begunce in različne druge humanitarne programe. Avstralija zelo skrbno načrtuje svojo rast in razvoj ter celoten migracijski program je popolnoma podvržen dejanski situaciji glede potreb po poklicih ali razvoju določenih regij. Enako se ves čas skrbi za uravnovešen pritok ljudi iz različnih držav sveta in obstajajo planirane številke migrantov glede na različne kriterije. Še vedno pa velja, da je okrog 50 % novih priseljencev Angležev in Novozelandcev.
Večina Slovencev se seli na eni od poklicnih vizumov in se torej ali kvalificirajo za stalni vizum na osnovi svojega poklica ali pa imajo ponudbo za delo. Glavni del postopkov za vizum v teh kategorijah je zato dokazovanje ustreznih delovnih izkušenj, ustreznih formalnih kvalifikacij, starosti, znanja angleščine in partnerskih vezi. V vseh državah je preko 150 različnih kategorij vizumov in tudi postopki trajajo zelo različno dolgo. Postopek za začasni delovni vizum večinoma traja okrog 2 meseca, za stalni poklicni vizum pa lahko med 6 in 24 meseci.
Kako je s priznavanjem izobrazbe in poklicnih izkušenj?
V večini vlog za poklicni vizum moramo urediti verifikacijo poklica za nosilce vlog. Pri tem se večinoma izobrazba, pridobljena v EU, prizna in prav tako poklicne izkušnje. Dodatne zahteve za uspešno poklicno verifikacijo so večinoma samo za poklice, kot so npr. zdravnik, odvetnik, računovodja in veterinar.
Kateri kadri so v Avstraliji trenutno najbolj iskani?
Trenutno so na seznamu poklicev za pridobitev poklicnega vizuma med drugimi naslednji: računovodja, vsi inženirski poklici, vsi poklici s področja medicine in zdravstva, učitelji, računalniški/IT specialist in različni obrtniški poklici – varilec, strojni mehanik, ključavničar, orodjar, tesar, električar, zidar, mehanik za klima naprave, avtomehanik, obdelovalec pločevine ...
Koliko denarja je treba odšteti za birokratske postopke, ki lahko torej trajajo tudi do 2 leti?
Vodenje postopkov za začasne in stalne vizume stane med 2000 in 4000 evri, medtem ko so samo državne takse ob vlogah med 200 in 2300 evri.
Kaj pa lahko zainteresirani pričakujejo od posredovanja agencije, kot je vaša?
European Migration Office na primer nudi celotne selitvene storitve ali lahko tudi priredimo našo storitev za npr. nekoga, ki želi samo raziskati svoje zaposlitvene možnosti ali npr. nudimo vodena potovanja za poslovneže, ki želijo osebno preveriti določeno poslovno področje ali navezati poslovne stike.
Najbolj tipično našim strankam pomagamo skozi postopke za ureditev ustreznega vizuma in jim nudimo vso pomoč v začetku naseljevanja. Večini vnaprej uredimo namestitev za prva 2 tedna in potem svetujemo skozi nadaljnje korake, kot je najem stanovanja ali hiše, ureditev osnovnih zadev za življenje in iskanje prve zaposlitve. Še vedno pa je na vsakomur posamezno nekaj stresa, ker se morajo čim hitreje vključiti v novo okolje in količina novih informacij po prihodu je izredno velika.
Kako dolgo pa ponavadi traja, da prišleki nato najdejo zaposlitev?
Prvo zaposlitev večina najde v roku od 1 do 2 meseca, in to je zelo odvisno od osebne motivacije, kako pridni so pri prijavah za službe in kako so se prilagodili na drugačno kulturno okolje. Največji in najbolj pomemben dejavnik za uspešno iskanje službe je znanje angleščine! Ob tem pa je pomembno, da se na začetku ne izbira preveč in postavlja previsokih ciljev, ker se kot začetnik vsak lahko hitro dokaže in hitro napreduje po kariernih lestvicah.
Koliko jih po nekaj mesecih spet 'spakira' kovčke in se vrne nazaj v Slovenijo?
Okrog 10 % ljudi si premisli in obupa v obdobju prvih 6 do 12 mesecev. Razlogi so večinoma domotožje, navezanost na družino in prijatelje je enostavno prevelika, drugi se težko privajajo na novo okolje in kulturo, spet tretji pa so v okviru svojih realnih možnosti pričakovali preveč …
Bi se preselili v tujino? Povejte nam svoje mnenje in nas spremljajte na Facebooku!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV