32-letni Matevž Končan je odšel v tujino leta 2012 po izgubi službe in razhodu z dolgoletno punco. Trenutno je zaposlen v ACE Hotel London Shoreditch z 260 sobami kot vodja recepcije, tako da vodi okoli 20 ljudi, med njimi receptorje in postreščke. Pravi, da rad dela v ekipi, da ljudje radi delajo z njim in nanj gledajo kot "na zabavnega mentorja, ki je sproščen, a hkrati zahteva, da je delo narejeno."

Najprej je v Londonu delal kot "prodajalec za dobrodelne namene". Delal je šest dni v tednu od 8. do 21. ure. Hodil je po londonskih ulicah in nagovarjal ljudi, naj darujejo za otroke v Afriki. "Delo je bilo eno težjih, kar sem jih kdaj opravljal. Plačan sem bil po učinku in kapo dol vsem, ki tako dovolj zaslužijo. Po dveh parih čevljev in dvoje hlačah sem obupal. Zdržal sem sedem tednov."

Nato je prodajal čokolade v hotele. "Tiste male, ki jih dajo na vzglavnike kot priboljške za goste." Medtem je navezal stike s hotelskim osebjem in se začel zanimati za posel. Nekega dne se mu je nasmehnila sreča, ko so mu ponudili mesto receptorja. Od tedaj je trdo delal, opravil več tečajev za menedžerje in obiskal druge hotele, da bi spoznal njihovo delovanje.

Kemijski tehnik po izobrazbi je pustil študij ekonomije in z 21 leti ustanovil svoje podjetje. V tujino je odšel star 29 let in mu je žal, da ni šel že prej. Prodal je avtomobil in se nastanil v Londonu. Življenjske stroške je sprva pokrival z različnimi deli, tudi z beljenjem stanovanj. Danes pravi, da je "poklicno dosegel več, kot sem kdaj koli mislil, tako da sem zelo zadovoljen. Ljudje cenijo moje delo, za kar sem tudi nagrajen."

Delovna doba mu teče, vse glede davkov in zavarovanj so uredili v njegovi službi. Pravi, da je njegova trenutna služba sanjska. "Zelo uživam v delu in mislim, da ne bom zapustil hotelirstva." Delo je pesto, noben delovni dan ni enak. "Dejansko se počutim, kot da stalno delam." Kot menedžer se počuti, kot da je njegov hotel. Dela pet dni na teden, tudi ponoči, uradno od 7. do 19. ure ali od 19. do 7. ure, vendar ponavadi 13, 14 ur dnevno. Prost je med dnevi z manj gosti, 28 dni dopusta praviloma izkoristi za potovanje najpogosteje domov. Med enim potovanjem v Slovenijo je spoznal punco, Slovenko, ki se je tudi preselila v britansko prestolnico. Ukvarja se z ličenjem in je prav tako uspešna.

Kot receptor je sprva začel v Crown Plazi, ki so ga kupili Američani, tako da si je pridobil izkušnje z odprtjem novega hotela. Zdaj se preživlja v enem od najdražjih mest na svetu, "medtem ko doma ni imel za burek". Zaradi dobrega dela in pohval je tudi glavni za zelo pomembne goste, tako da je spoznal veliko slavnih iz filmske in glasbene industrije. "Vendar ne bi omenjal poimensko, saj moram ostati profesionalen." Še posebej je vesel, ko včasih dobi vstopnico za premiero ali zaodrje, kjer se lahko druži z nastopajočimi.

Po njegovem mnenju mu je uspelo, ker je verjel vase in ker ni obupal po prvem neuspehu. Bilo je namreč tudi težko, ko je moral preživeti z 1,50 funta (2,10 evra) na dan. Takrat je denar služil tudi z igranjem kitare na ulici. "Najhujši trenutki pa so sedaj neverjetni spomini, ki mi bodo ostali za vedno."

Čez pet, 10 let bi se rad vrnil domov. "Če bom imel priložnost opravljati isti ali vsaj podoben poklic, bi se rad čim prej vrnil, saj pogrešam lepote Slovenije." Upokojil se bo, ko bo čas. "O upokojitvi ne razmišljam, saj živimo v drugačnih časih kot naši starši. Bomo videli, kaj nas čaka. Vem pa, da bom imel, kar si bom ustvaril, nihče mi ne bo dal nič."