Našteti ponudniki namreč delavce večinoma iščejo zaman. "Za obiranje jabolk plačam 4,5 evra na uro. Kličejo veliko, a ko jim povem, kakšno je plačilo, poleg tega dobijo še malico in nekaj jabolk po končanem delu, mi povedo, da jih ne zanima. Mlajši gospod mi je celo povedal, da naj se j***, ker za tako mizerno plačilo pa on že ne bo delal. Zaradi odkupne cene sadja si višjega plačila niti ne morem privoščiti."

Podobno nam povesta pridelovalec z območja Slovenskih Konjic in pridelovalka iz okolice Maribora. "Kličejo in sprašujejo za delo, a potem sem jim zdi osem ur obiranja na dan preveč, pretežko in preslabo plačano." On na uro ponuja 4 evre, ona 3,60, vsak od njiju potrebuje od 10 do 20 delavcev za približno en mesec. Ker delavce neuspešno iščeta že več let, jima pri obiranju na koncu pomagajo družinski člani in prijatelji.

Nekaj več povpraševanja po delu so opazili v podjetju Mirosad, kjer imajo kar 150 hektarjev velike nasade, za sezonsko delo pa potrebujejo okoli 160 delavcev. "Vendar imamo pri nas že več let ustaljeno ekipo domačinov in ljudi iz okolice, ki radi pridejo na delo," so nam povedali. Plačilo je 3,5 evra na uro.

V povprečju se da z obiranjem sadja na mesec zaslužiti od 600 do 750 evrov. A zanimanja ni. Sadjar, ki želi ostati neimenovan, pove, da so slovenski delavci pogosto tudi precej neučinkoviti. Ob že tako skromni ponudbi domače delovne sile za sezonska dela se zato pridelovalci ponavadi, če je družinskih članov in prijateljev premalo, zatečejo v tujino. Še posebej priljubljeni so delavci iz nekdanje Jugoslavije. Ti naj bi delali tudi od 30 do 40 odstotkov bolj učinkovito in za pol manj denarja, menda za od 2 do 3 evre na uro. Večinoma dobijo še topel obrok in brezplačno prenočišče.

Edina težava tujih delavcev je dolgo čakanje na potrebno dokumentacijo. Novi zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki velja od letošnjega aprila, je namreč prinesel številne spremembe. Za opravljanje sezonskega dela delodajalec in tujec skleneta delovno razmerje za določen čas. Če se delo opravlja do največ 30 zaporednih dni, se lahko sklene pogodba o delu, a največ trikrat v posameznem koledarskem letu. Je pa zakon sezonsko delo omejil samo na kmetijstvo in turizem ter prepovedal uporabo tovrstnih delavcev v gradbeništvu.

Po podatkih zavoda za zaposlovanje sicer največ delavcev, ki opravljajo sezonsko delo v Sloveniji, prihaja iz Hrvaške in BiH. Koliko jih je iz držav članic EU, ne vedo, ker ti za delo posebnih dovoljenj ne potrebujejo.

Zanimive težave s sezonskimi delavci imajo v krajih v bližini avstrijske meje. Tam je zanimanje manjše, ker zainteresirani slovenski delavci raje delajo pri sosedih. Po svoje razumljivo. Pobrskali smo po bazi EURES in našli veliko ponudb za sezonsko delo v Avstriji, plačilo pa je višje od tistega v Sloveniji – od 6 do 7 evrov na uro.

Več o tem, kako sezonsko ali redno delo s pomočjo baze EURES najti v Sloveniji ali tujini, najdete tukaj!

Pridružite se nam na Facebooku!