Poročila iz Nemčije so zelo spodbudna: najmanj brezposelnih v zadnjih 24 letih. Pogled od blizu pa kaže malce drugačno sliko.

Res je, da je bilo septembra 2,65 milijonov brezposelnih, kar je najmanj po letu 1991. "Nadaljuje se rast zaposlovanja," so sporočili z zavoda za zaposlovanje. Nekateri celo verjamejo, da bodo kmalu zaposleni prav vsi prosilci.  

Po drugi strani vsak peti zaposleni (20,6 odstotka) oziroma osem milijonov ljudi dela za zelo malo denarja. Številka je od leta 2010, novih podatkov ni. Ampak z letošnjo uvedbo minimalne plače 8,50 evra na uro se ni veliko spremenilo, saj je bila po pisanju Deutsche Welle že pred petimi leti urna postavka 10,36 evra premalo za dostojno življenje.

Zaposlenost je večja, plače pa so nižje, ugotavlja sociolog Christoph Köhler, ki na univerzi Jena raziskuje trg dela. "Nezaposlenost pada, a obenem raste sektor slabše plačanih poklicev. Torej težavo brezposelnosti rešujemo s slabimi plačili," je razložil. "Ali je treba trend hvaliti ali grajati, je stvar politike. Levica pravi, da ni izboljšanja, drugi pa, da je boljše katero koli delo kot nobeno delo."

Zadnja leta je vse več ljudi, ki morajo za preživetje opravljati dve službi - v obdobju od 2011 do 2014 je število naraslo za 13 odstotkov. Več kot dva milijona poleg redne službe dela še na enem delovnem mestu. V Nemčiji praviloma zaposleni, ki zaslužijo manj kot 450 evrov mesečno, s čimer ne morejo preživeti, opozarja Köhler.

Vse večjo veljavo pri iskanju službe imata izobrazba in kvalifikacije, tako v Nemčiji in tudi drugih industrijskih državah. Ker čedalje več dela opravljajo stroji, je manj delovnih mest za slabo izobražene. Razloga za hvaljenje ni niti pri enakopravnosti. Lani je bilo med zaposlenimi 47 odstotkov žensk, kar v primerjavi z 42 odstotki leta 1994 ni ravno velika rast. Obenem vsako tretje vodilno mesto zasedajo ženske, kar je samo 29 odstotkov. Pa tudi v povprečju so zaslužile 22 odstotkov manj kot moški.