"Dobra novica v tem trenutku je, da škandal nima posledic za zaposlitve," je na srečanju v Wolfsburgu pred 20.000 delavci zatrdil predsednik skupnega in koncernskega sveta delavcev družbe Volkswagen Bernd Osterloh. Poudaril je še, da bodo v svetu delavcev storili vse, da zagotovijo službe tudi v prihodnje.

Nemški avtomobilski velikan je na nekatere dizelske motorje cestnih avtomobilov v želji po boljših rezultatih namestil programsko opremo, ki omeji izpuhe škodljivih snovi iz vozil v času uradnega testiranja, med normalno vožnjo pa se izklopi. Po svetu so sporni program namestili v 11 milijonov vozil, med njimi na osem milijonov vozil v Evropski uniji.

Podrobnosti v zvezi s škandalom, zaradi katerega so po vsem svetu sprožili preiskave, bodo morali predstavniki Volkswagna v sredo predstaviti nemški vladi. Kot poudarjajo v podjetju, gre za "neustrezno ravnanje nekaterih posameznikov" v skupini. Med drugim so v Wolfsburgu za preiskavo celotne afere najeli ameriško podjetje Jones Day, odnesla pa je tudi prvega moža Martina Winterkorna, ki ga je nasledil nekdanji vodja Porscheja Matthias Müller.

Müller je na srečanju z zaposlenimi ocenil, da 6,5 milijarde evrov rezervacij za letošnje tretje četrtletje ne bo zadostovalo za pokritje vseh kazni, ki bodo sledile razkritju škandala. "Pripraviti se moramo na velike stroške," je opozoril. Zato bodo znova premislili vse že načrtovane investicije. "Opustili oziroma preložili bomo vse, kar ne bo nujno potrebno," je dejal. Samo v ZDA naj bi Volkswagnu namreč grozilo okrog 18 milijard dolarjev kazni.

V sredo naj bi 20-članski nadzorni svet na čelo izvršnega odbora nadzornega sveta imenoval Dietra Pötscha, ki je doslej vodil Volkswagnove finance. Imenovanju sicer nasprotujejo sindikati v podjetju in mediji, saj je Pötsch postal vodja financ leta 2003, ko so se začele manipulacije z izpuhi. Po mnenju sindikatov bi moralo podjetje izkoristiti priložnost in imenovati novega predsednika izvršnega odbora in pokazati svojo odločnost v želji po povrnitvi zaupanja.