Evropska komisija je konec novembra 2008 objavila Poročilo o evropski demografiji. V njem obravnava teme s področja staranja prebivalstva ter usklajevanja dela in družine v Evropi.

Iz Poročila je razvidno, da je na splošno v Evropi opaziti vse večje število zaposlenih žensk. Vendar pa razlike med posameznimi državami ostajajo velike. Tako je bila v Sloveniji leta 2005 za evropske razmere zelo visoka stopnja zaposlenosti žensk med petindvajsetim in štiriinpetdesetim letom starosti in sicer kar 81, 1 odstotna. Razlika med odstotkom zaposlenih moških in žensk je bila torej relativno majhna. Tudi v letu 2007 so bile v Sloveniji ženske glede zaposlenosti dokaj izenačene z moškimi predstavniki:

- razlika v plači med moškimi in ženskami je bila 8 odstotna (v Evropski skupnosti (EU) je bila kar 15 odstotna),

- zaposlenih je le deset odstotkov več moških kot žensk in

- v povprečju delajo ženske le dve uri manj na teden kot moški.

Kljub relativno enakovrednemu razmerju pri zaposlovanju moških in žensk pa je Slovenija edina država EU, v kateri se je v zadnjih letih razlika med številom zaposlenih moških in žensk povečala in ne zmanjšala. Do povečanja razlike med številom zaposlenih moških in žensk je po mnenju Poročila prišlo predvsem na račun nižje stopnje zaposlenosti mladih žensk.

Zatorej ni presenetljivo, da je Slovenija kasneje istega meseca prejela opomin Evropske komisije na področju diskriminacije žensk pri zaposlovanju. Slovenija po mnenju Komisije ni pravilno in v celoti prenesla v nacionalno zakonodajo direktive o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev. V obrazloženem mnenju Komisija Sloveniji očita, da zaposlenim ne zagotavlja zaščite pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v času porodniškega dopusta ter po vrnitvi na delovno mesto. Z drugimi besedami: ženska, ki gre na porodniški dopust, ob povratku na delo nima zagotovljenega istega ali enakovrednega delovnega mesta. Glede na podatke prej omenjenega poročila (nižja stopnja zaposlenosti mladih žensk) pa bi celo lahko sklepali na to, da delodajalci mladih žensk ne želijo zaposlovati (saj obstaja možnost, da bodo v prihodnje zanosile in postale matere ter uveljavlajle pravice, ki jim s tega naslova pripadajo).

Opomin, ki ga je Slovenija prejela, je letos že drugi na tem področju. Za sprejem ustreznih ukrepov, oziroma za pripravo odgovora na obrazloženo mnenje, ima Slovenija dva meseca časa. Torej do 1. februarja 2009. Odgovor pripravljata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Urad za enake možnosti in ga bo vlada sprejemala šele konec januarja. Takrat bo tudi znano uradno stališče Slovenije glede obrazloženega mnenja Komisije.
Glede nacionalne zakonodaje na tem področju, smo na Uradu za enake možnosti izvedeli, da "je bila omenjena Direktiva v slovensko zakonodajo prenesena z Zakonom o delovnih razmerjih, Zakonom o enakih možnostih žensk in moških ter Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja.“

Da bi dobili aktualen vpogled o stanju brezposelnosti žensk v razmerju do moških v Sloveniji, smo se obrnili tudi na Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, kjer so nam o brezposelnosti žensk poslali naslednje podatke (veljavne za november 2008):