Ko moški zasluži en evro, ženska na enakem delovnem mestu za enako opravljeno delo zasluži le 82 centov. Tako kažejo statistični podatki za območje EU v zadnjih petnajstih letih. Kljub temu da tako v Sloveniji kot na območju EU veljajo številne direktive in uredbe, ki naj bi takšno razlikovanje preprečevale, pa se je razmerje v nekaterih državah celo poslabšalo. Kar 60 odstotkov vseh, ki končajo fakulteto, je ženske spola, vedno večji je tudi delež žensk v zaposlitveni strukturi, plače pa še vedno zaostajajo. Kljub temu redkeje kot moški zasedajo vodilne in odgovorne položaje in so večinoma zaposlene v manj donosnih dejavnostih. Razlika v plačah v vseh državah EU ni enaka, odvisna je od različnega načina dela žensk in moških, zastopanosti spolov v različnih poklicih, delovnih let in od tega, ali gre za poln ali deljen delovni čas.

Za neenakost plač naj bi bili predvsem krivi tradicija, stereotipi in težave pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Na žalost Slovenija ni pri tem nobena izjema in je bila do sedaj deležna že dveh opominov Evropske komisije zaradi diskriminacije žensk pri zaposlovanju. Nazadnje smo tak opomin prejeli v novembru leta 2008, torej pred letom in pol.

V Ameriki so, po podatkih internetne strani CNN Money, razlike še večje, saj za vsak dolar, ki ga zaslužijo moški, ženske zaslužijo le 77 centov. Zanimivo je, da se razlike pri službah, ki zahtevajo višjo izobrazbo, celo stopnjujejo. Tako v Ameriki zdravnice splošne prakse in kirurginje zaslužijo le 64 odstotkov tistega, kar v žep pospravijo njihovi moški kolegi. Manjša je razlika na področju informacijskih tehnologij, kjer so se ženske že približale na 93 odstotkov moškega plačila.

Razmerje bo mogoče popravila kriza, saj se je zaradi velikih odpuščanj prvič v dolgoletni zgodovini zgodilo, da je bilo v Ameriki število zaposlenih moških in žensk skoraj enako. Toda pogled med najboljša podjetja zopet pokaže veliko razliko. Le 38 podjetij med najboljšimi 400 vodijo ženske.

Malo za šalo, malo zares pa se pojavljajo raziskave, ki dokazujejo, da bi zvišanje ženskih plač lahko celo rešilo krizo. Nežnejši spol naj bi bil pač bolj nagnjen k zapravljanju. Če bi imele torej več denarja, bi ga več zapravile in ekonomija bi se zopet pobrala. Ponavljamo: malo za šalo, malo zares.