Pravzaprav je to del, kjer se največkrat zaplete. Trkanje na vrata bančnikov se namreč lahko zavleče v nedogled, vsi po vrsti pa vam bodo rekli 'ne'. “Slovenski bančniki obvladajo predvsem financiranje avtoprevoznikov in zidarjev, podjetniških idejah, ki so kanček bolj inovativne, pa se hitro zatakne,” pravijo danes uspešni podjetniki, ki so na začetku svojih poto zaradi nerazumevanja domačih bank posojila iskali celo v tujini. Poleg tega za banke veljajo tudi nekatera pravila pri izboru projektov, ki se jim denar lahko nameni. Osrednji kriterij: tveganje ne sme biti prevliko. Da bi se o upoštevanju tega kriterija v luči tajkunskih posojil in propadajočih gradbenikov dalo zares na dolgo in široko razpravljati, opozarja marsikdo, a prav to, da so se nekateri “varni” projekti, ki so jih financirale slovenske banke, izkazali za popolnoma zgrešene, je banke potisnilo v položaj, ko so še bolj previdne.

Da je previdnost z vidika bank sicer dobra, potrjuje statistika. Po nekaterih podatkih namreč v Sloveniji v prvih treh letih poslovanja propade polovica podjetij, 20 % preostalih pa ne dočaka svojega petega leta. Med mladimi podjetniki je ta odstotek še večji.

V osnovi strokovnjaki vsem, ki se odpravljajo na lastno podjetniško pot svetujejo, da se odločijo za kombinacijo dolžniških in lastniških virov financiranja.
Težavo pri prvem načinu, kjer govorimo o dolgoročnih in kratkoročnih kreditih, ponavadi predstavlja predvsem dejstvo, da v skladu z že omenjenimi strahovi bank, obstaja zelo majhna verjetnost, da posojila dobi nekdo, čigar podjetje nima zgodovine poslovanja, oziroma lastnik posojila ni sposoben zavarovati s svojim lastnim premoženjem. “Bančniki smo mrzel tuš za razgrete, nadobudne podjetnike,” je na zadnji konferenci Podim v Mariboru povedal Matjaž Južnič iz NKBM. Odločili pa naj bi se predvsem za financiranje tistih projektov, kjer v ljudeh, ki jih predstavljajo, vidijo možne partnerje. Pa ne v smislu lastništva, ampak v smislu nekoga, s katerim bodo lahko težave, če do njih pride, reševali še preden se barka načne neustavljivo potapljati.

O lastniškem partnerstvu pa govorijo v RSG Kapitalu. “V skladih tveganega kapitala si lahko privoščimo financiranje idej, od katerih pričakujemo visoke donose in uspeh, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih zahtevajo banke,” pravi Jure Mikuž. “Če nekdo pride z zares dobro idejo, je za nas mnogo bolj kot finančna plat projekta, pomembno, da je za svojo idejo pripravljen zastaviti sebe v celoti.” Popoldanski “obrtniki” torej tukaj ne pridejo v poštev. So pa razlike tudi v načinu sodelovanja.

Če si pri dolžniškem financiranju od banke pač izposodite kupček denarja, ki ga nato vrnete z obrestmi vred, pri čemer tvegate večinoma, sami, ker je banka tako ali tako želela zavarovanje za vsak cent, pa pri lastniškem v podjetje dobite še partnerja, ki bo podjetju pomagal napredovati. Res je, da ne boste več sam svoj gospodar, a bo vaš partner imel velik interes, da podjetje raste in to čim hitreje, saj bi v primeru propada podjetja izgubil večino ali celoto svoje investicije. Prav tovrstno financiranje je zato še posebej zanimivo za podjetja, ki šele nastajajo in se razvijajo.

Priljubljena praksa financiranja so bila trenutno tudi 'evropska sredstva'. Slaba novica za bodoče podjetnike pa je, da je Slovenija je sredstva evropskih strukturnih skladov, ki so bila namenjena financiranju podjetništva med leti 2007 – 2013 že skoraj porabila.