Ljudje imamo različne delovne navade. Nekateri bolje delujejo zjutraj, drugi zvečer, nekateri celo ponoči. Raziskave naj bi sicer pokazale, da naj bi bil človek najbolj produktiven zjutraj, a na svetu obstajajo ljudje, ki jim ni prav dosti mar za tisto, kar so ugotovili znanstveniki, še manj pa za tisto, kar počne večina.

Ameriški pisatelj John Cheever se je vsak dan oblekel v svojo edino obleko in se z dvigalom spustil v kletne prostore stavbe, kjer je imel pisarno. Tam se je slekel do spodnjega perila in se lotil pisanja. Vmes si je privoščil kratek odmor za kosilo, za katero se je spet oblekel. Po kosilu se je zopet spustil v klet, se znebil oblačil in tako delal do večera.

Pisec grozljivk Stephen King ima strogo vsakodnevno rutino. Okoli osme ure zjutraj si privošči kozarec vode ali čaja ter vitamine. Med osmo in pol deveto začne delati. Najbolj pomembno zanj je, da so ob začetku papirji na njegovi mizi vsak dan zloženi na enak način. Kot je povedal, naj bi tak začetek dneva dal njegovi glavi znak, da je pripravljen za delo.

Gertrude Stein je svojo inspiracijo našla v avtomobilu. Tako naj bi sedela v svojem parkiranem avtomobilu in poezijo pisala na majhne lističe papirja.

Alexander Dumas, avtor znamenitih Treh mušketirjev in Grofa Monte Christa, naj bi svoj delovni dan vsakič začel s tem, da je pod pariškim Slavolokom zmage pojedel jabolko.

Benjamin Franklin bi tudi v današnjih časih veljal za pravega deloholika. Vstajal je ob 4.00. Do 8.00 se je umil, pojedel zajtrk in razmišljal o nalogah, ki jih bo izpolnil čez dan. Med 8.00 in 12.00 se je posvetil delu, sledilo je kosilo, ki pa je bilo vedno delovne narave, saj je med njim bral ali urejal svoje finance. Nato se je vrnil k delu, ki se mu je posvečal do 17.00. O narejenem je zvečer diskutiral s sodelavci, vse do počitka, h kateremu je legel ob 22.00.

Franz Kafka je vsak dan delal v zavarovalnici med 8.30 in 14.30. Sledilo je kosilo do 15.30, nato pa si je privoščil okrepčilni spanec vse do 19.30. Nato je poskrbel za svoje telo, si privoščil razgibavanje in nato večerjal s starši. Pisati je začel šele ob 23.00 in končal praviloma šele ob drugi uri zjutraj.

Winston Churchil je bil gospod v pravem pomenu besede. Sicer se je res zbujal ob 7.30, vendar je ostal v postelji vse do 11.00. V postelji si je privoščil zajtrk, pregledal je dnevno časopisje in narekoval tajnicam. Ko se je končno spravil iz postelje, se je skopal, si privoščil kratek sprehod in se okrepljen s kozarčkom viskija podal na delo. Že ob 13.00 je sledilo kosilo, za katero si je vzel čas do 15.30. Po tem se je zopet posvetil delu ali z ženo odigral partijo kart ali backgammona. Po napornem prvem delu dneva je med 17.00 in 18.30 sledil obvezni počitek. Za tem zopet kopel in nato večerja, ki je bila za slavnega politika vrhunec dneva. Večerja je bila obvezno družabni dogodek, pospremljen z veliko pijače in cigarami. Po odhodu gostov se je pred spanjem še za kakšno uro posvetil delu.