Znašel se je na zavodu za zaposlovanje. Strnjena verzija dolge zgodbe se konča tako, da se je na koncu po neuspelih razgovorih za delo odločil – tudi na prigovarjanje svetovalke – odpreti s. p. 'Najbrž me je v prvi vrsti premamila obljuba o 4500 evrih subvencije za samozaposlitev. Poleg tega sem si mislil, da če delaš in ti ni mar, za kakšno delo vse bo treba poprijeti, tudi 18 ur na dan, bi moralo iti,' razlaga Andrej. Pa ni šlo. 'Saj delo – takšna in drugačna dela na področju gradbeništva – sem še našel. Zapletlo se je pri plačilu. Vsi so obljubljali, plačali pa niso. In če si 'majhna riba', se je težko boriti.'

Danes, po skoraj enem letu, je Andrej uradno še vedno samostojni podjetnik. V resnici pa spet vozi tovornjak. 'Nisem hotel zapreti sp-ja, ker moram, če to storim prej kot v enem letu, vrniti subvencijo, pa tudi lažje je najti delodajalca, če mu rečeš, da boš delal preko sp-ja, da ni nobene potrebe, da te zaposli ...'

Samozaposlovanje je najuspešnejši program aktivne politike zaposlovanja?!

Tako so nam povedali na zavodu za zaposlovanje, kjer podobno kot minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik opažajo, da je zanimanja za subvencije za samozaposlitev vse več. Lani so jih razdelili za 11,5 milijona evrov, trenutno pa je na razpolago še dobrih 11 milijonov evrov.

Število sklenjenih pogodb za dodelitev subvencije za samozaposlitev po letih:

Andrejeva zgodba o sanjah, ki so neslavno propadle, tako še zdaleč ni edina, ljudje pa si vmes, preden se dokončno vdajo in odpravijo nazaj na zavod za zaposlovanje, omislijo marsikaj, da bi preživeli. 'Da plačam prispevke, okopavam vrtove, sprehajam pse, obrezujem sadna drevesa, pleskam ograje, praznim greznice in v lokalih čistim wc-je,' je na spletnem forumu priznal nek drug sp-jevec.

Pri nas lahko delate samo, če ste sp!

Seveda pa se vsi za samostojno podjetništvo ne odločijo sami. Mnogi nimajo izbire in teh je čedalje več. Vse v imenu fleksibilnega trga delovne sile, najbrž. Kajti država namerava takšne oblike zaposlovanja v prihodnje močno podpirati. Za državo je sistem vsekakor ugoden. Če so ljudje samozaposleni, so zaposleni, torej ne kvarijo statistike o brezposelnosti. Zadovoljni pa so tudi delodajalci, ki sem jim strošek, ki ga imajo z delavcem, občutno zniža. Odpuščanje takšnih ljudi – mala malica! Edini, ki v verigi ni na boljšem je – presenečenje – delavec.

Seveda ne gre dvomiti v to, da marsikomu posel zagotovo uspeva, pa če kot samostojen podjetnik dela zase ali za izbranega delodajalca. A niso redki z izkušnjo, podobno izkušnji naše bralke, recimo ji Maja.

'Delodajalec te noče zaposliti in te prisili, da odpreš s. p.,' razlaga Maja. 'Prvo leto imaš subvencijo in je vse, kot mora biti. Če si pameten, uradno ne presežeš zaslužka, ki ti 'nabije' stroške za zdravstvo in pokojnino v nebo.' Potem pa se po njenem začne zapletati. 'Drugo leto. Delaš kot nor, da pokriješ stroške, ki jih moraš plačati državi. Davčna tvoj zaslužek ocenjuje, ne da bi upoštevala ta odhodek. Banka, v kateri bi rad najel kredit, tvoje dohodke računa minus ta odhodek. Na kratko: plačaš obilno dohodnino, ne dobiš pa kredita.
Tretje leto. Ker si prejšnje leto tako pridno delal, ti država zviša stroške zavarovanja in zdravstva z 280 na okoli 500 evrov. Hkrati je tvoj delodajalec v krizi – pove ti, da bo dela manj, denarja manj. Ko to sporočiš državnim organom in želiš nižje prispevke, ti rečejo, da se to ne da. Oni zadevo računajo za leto nazaj – sam si kriv, zakaj si pa toliko delal? Ne gre več, obupaš. Greš na zavod za zaposlovanje. Ugotoviš, da tebi ne bodo dali nobenega nadomestila – kako le, saj si vendar samostojni podjetnik, tako rekoč mali tajkun.'

Zapiranje sp-ja: Odpustili ste sami sebe? Pozabite denarno nadomestilo!

Zakon o urejanju trga dela v členu, ki govori o pravici do nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje namreč pravi naslednje:

– Zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.

– Ne glede na prejšnji odstavek zavarovanci, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, ne morejo pridobiti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, temveč posledica prostovoljnega izstopa.