V Sloveniji je bilo v drugem četrtletju po podatkih statističnega urada 924.000 delovno aktivnih prebivalcev. Med njimi je bilo 762.000 zaposlenih, 119.000 samozaposlenih in 43.000 pomagajočih družinskih članov.

Med zaposlenimi jih je imelo skoraj 91 odstotkov poln delovni čas, preostali so imeli krajšega. Prek študentskih servisov je delalo 31.000, prek agencij za zaposlovanje pa 11.000 Slovencev. Med samozaposlenimi jih 89,1 odstotka dela polni delovni čas, preostala desetina manj. Med njimi jih 6000 ne zaposluje delavcev, pretežno delajo le za eno stranko in tudi v njenih prostorih.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v okviru dneva dostojnega dela na odgovorne, predvsem na finančnega ministra Dušana Mramorja, naslovila vrsto vprašanj. Med drugim, ali je dostojno, "da o socialni državi – ne pozabimo: 410.00 oseb v Sloveniji živi v socialni izključenosti – očitno odloča minister za finance Dušan Mramor s fanatično mantro o fiskalni konsolidaciji".

Sprašujejo se, ali je dostojno, da po slabih šestih letih od sprejema zakona, ki določa, da je osnovni znesek minimalnega dohodka 288,81 evra, osnovni znesek minimalnega dohodka še vedno enak, in ali je dostojno, "da moramo vprašati, koliko je Slovenija v teh slabih šestih letih privarčevala na najrevnejših".

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo opozarjajo na vse slabši položaj prekarnih delavcev, ki so brez potrebne pravne zaščite in brez potrebnih informacij, kam se zateči po pomoč. Prekarni delavci sicer niso definirani, ponavadi pa se izraz uporablja za zaposlene z nestalnimi oziroma negotovimi zaposlitvami.

Predvsem gre za agencijske delavce, zaposlene prek študentskega servisa in s krajšim delovnim časom, pa tudi samozaposlene, ki imajo sicer status samozaposlene osebe, vendar delajo kot redno zaposleni. Zato imajo lahko večje težave z bolniško odsotnostjo in z neplačanim dopustom.