Pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja se nato upoštevata pri ponovni odmeri pokojnine, upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina sorazmerno odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, ki je bila dosežena v času ponovnega zavarovanja.

Pri ponovni odmeri oziroma morebitnem povečanju pokojnine, ki je bila zmanjšana zaradi upokojitve pred dopolnjeno polno starostjo, se upošteva starost ob prenehanju zavarovanja, od katere se odšteje čas uživanja pokojnine pred ponovno vključitvijo v zavarovanje.

Pod določenimi pogoji zavarovanje ni obvezno, šteje se, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let dobiček iz dejavnosti samozaposlenega, dosežen v posameznem letu in ugotovljen na podlagi odločbe davčnega organa, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu.

Prav tako se šteje, da samozaposleni oziroma kmet ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, hkrati pa ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti, ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.

Nadalje zakon določa izvzem iz obveznega zavarovanja oseb, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini. V tem primeru lahko sami ali to zanje storijo njihovi delodajalci pri ministrstvu, pristojnem za delo, predlagajo izvzem iz obveznega zavarovanja, če to omogoča mednarodni sporazum.

Pri ponovnem vstopu v obvezno zavarovanje je potrebno zavodu naznaniti vsako osebno spremembo, ki vpliva na pravico po tem zakonu, njen obseg ali izplačevanje, in sicer mora uživalec pravice prijavo spremembe vložiti v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.

Delajte preko pogodbe!

Druga možnost, ki jo ima upokojenec po upokojitvi, je opravljanje del na podlagi civilne pogodbe, pri čemer pa obstajajo različne omejitve. Možnosti oziroma pravne podlage za opravljanje različnih del so na primer podjemna pogodba ali pogodba o avtorskem delu.

S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje, da bo opravil določen posel, kot so izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo in podobno, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Avtorska dela pa predstavljajo individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti ali lastnega ustvarjanja, ki je izražen na kakršen koli način, kadar ni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah drugače določeno.

Pri opravljanju drugega dela je treba paziti, da delo, ki ga bo upokojenec opravljal, ne bo imelo elementov delovnega razmerja. To je podano, če gre za razmerje, ki je prostovoljno in pomeni vključitev v organiziran delovni proces ter v katerem se delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca.

Upokojenci in osebno dopolnilno delo

Upokojenec lahko opravlja tudi osebno dopolnilno delo, v tem primeru posameznik osebno opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače.

Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno mnenje po obrtnem zakonu. Osebno delo se lahko opravlja pod pogojem, da letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta, ta znaša 6.798,36 evra bruto, in če so dela določena v pravilniku o delih, ki jih je šteti za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del. Upokojenec je dolžan osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja priglasiti pristojni upravni enoti, ki ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.

Ste bili invalidsko upokojeni?

V zvezi s ponovnim vstopom v zavarovanje invalidskega upokojenca je na mestu vprašanje preostale delovne zmožnosti za opravljanje določenega dela. V posameznem primeru bi bilo ob izboljšanju zdravstvenega stanja možno, da se invalidski upokojenec ponovno reaktivira, vendar po prenehanju ponovnega zavarovanja nima več pravice do invalidske pokojnine oziroma morajo biti zanjo ponovno izpolnjeni pogoji. Prav tako mora svoje pozitivno mnenje podati pristojna invalidska komisija.

Opozorimo še na možnost opravljanja dejavnosti, ki ne vplivajo na uživanje pokojnine. Uživalcu pokojnine, ki prične ali nadaljuje s samostojno kulturno dejavnostjo, dejavnostjo ustvarjalca izumov, novih oblik teles, slik in risb, se lahko na njegovo željo pokojnina izplačuje, ta čas pa se mu ne upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine oziroma za novo odmero pokojnine.