Na današnji dan imamo v Sloveniji 119.239 iskalcev zaposlitve, vpisanih v evidenco Zavoda za zaposlovanje. Na drugi strani pa delodajalci ponujajo 645 prostih delovnih mest.

Več kot jasno je torej, da zaposlitve v Sloveniji pač ni lahko najti. Še posebej pri najbolj zaželenih delodajalcih, kjer, kot nam je pred kratkim povedal kadrovski direktor Krke Boris Dular, za vsako razpisano delovno mesto dobijo povprečno 100 prijav.

Kako na tako zahtevnem trgu dela dobiti zaposlitev je zato za marsikoga nerešljiva uganka, k vdanosti v usodo pa pomaga tudi prepričanje, da se delo tako ali tako dobi le še s primernimi zvezami in poznanstvi.

Če odmislimo slednje, pa se hitro postavi vprašanje, kako torej navdušiti delodajalca, da bo med prošnjami ljudi, ki imajo enako stopnjo izobrazbe in izkušenj, izbral vas.

Kaj je tisto, kar prevesi jeziček na tehtnici?

Da to zanima vse več ljudi, je bilo več kot očitno na zadnjem zaposlitvenem sejmu v Ljubljani, kjer so iskalci zaposlitve tudi več ur potrpežljivo čakali v vrsti, da bi se lahko pogovorili s svetovalcem za zaposlitve, ki bi jim svetoval, kako spisati prošnjo, življenjepis in kako se predstaviti na razgovoru.

V vrsto smo se postavili tudi mi. Zanimalo nas je, kako se Slovenci obnesemo kot iskalci zaposlitve. "Splošen problem je, da so ljudje precej neodločni. Imajo dva, tri, štiri cilje, a se ne znajo odločiti med njimi," je povedal Aleš, svetovalec družbe Moje delo.

In prav to ljudi pogosto stane zaposlitve, je prepričan: "Predvsem mladi nimajo dovolj vizije, niso dovolj zagnani. Pridejo v podjetje, kjer jih vprašajo, kaj jih zanima, pa nimajo odgovora."

"Zanimivo je, da iskalci pravijo, da ni služb, delodajalci pa, da ni primerne delovne sile. Kdo ima prav?" izpostavlja svetovalec.

"Meglen pristop" je po njegovem še posebej očiten pri starejših. "Ti se že pripravljajo na pokoj. Imajo leta delovnih izkušenj, a dajejo vtis, da usihajo. Tega pa trg ne sprejme. Čeprav tega naravnost ne bo nihče povedal," nadaljuje svetovalec.

"Delodajalec išče energijo, zato je pomembno, kakšno oddajamo, ko pridemo v podjetje, ker je to zelo očitno. Vidi se iz tega, kako človek pristopi, kako sedi, kako deluje. In to vpliva na odločitev tistega, ki izbira. Čeprav se morda tega niti ne zaveda, izbere kandidata, za katerega čuti, da je zagnan, da bo nekaj naredil, kandidata, pri katerem čuti, da ga delo zanima," razlaga.

In kako ubrati takšen pristop, če ste po naravi plašni, zadržani in na razgovoru običajno sedite kot kup nesreče, že vnaprej prepričani na neuspeh? "Priučiti se tega ne da. Človek enostavno takšen mora biti. Postavite si cilj in ga skušajte doseči. Ta cilj vsak dan bolj ponotranjate in na koncu dosežete, da takšni tudi ste," svetuje.

"Sedem let sem se ukvarjal s tem, kako pravilno spisati življenjepis, kako prav postaviti stavke, a na koncu ugotovil, da to s tem, ali bo nekdo dejansko dobil službo, nima velike zveze. Gre za to, da ima človek cilje, da je pripravljen zanje nekaj storiti in da jih zna predstaviti," še doda.

Se pa strinja, da je nekaj sprememb pri izbiranju kandidatov povzročila tudi kriza, ki je v ospredje namesto impresivnega življenjepisa - teh je pač zdaj cel kup - postavila težje določljivo "energijo".

Delodajalci so v tem času postali še toliko bolj pozorni na to, da poiščejo najboljše, ki jim bodo največ prinesli. "Zakaj bi v prodajo zaposlili nekoga, ki meni, da se nekaj ne da prodati?" sprašuje svetovalec, ki tistim, ki menijo, da bi se na razgovorih za delo lahko odrezali bolje, svetuje, da pomoč poiščejo pri zaposlitvenih svetovalcih. Te najdete na zavodu za zaposlovanje ali v zasebnih agencijah.

Ko morate o bodoči službi vedeti več od direktorja

In če je energija prava, kaj potem? Priročnikov na temo, kako navdušiti kadrovike, ne manjka. So si pa enotni v več nasvetih, nekaj jih povzemamo na tem mestu.

Eden izmed njih je, da so kandidati, ki na razgovoru aktivno sodelujejo, v prednosti. Ko vas torej na koncu "zaslišanja" vprašajo, ali imate vi zanje kakšno vprašanje, je to dobra priložnost, da s premišljenim vprašanjem, ki se nanaša na potencialne delovne izzive, pokažete, da vas delo zanima, in da bodočega delodajalca poznate.

Čeprav bi seveda najraje vsi vedeli, kakšna je višina plače, koliko je dopusta in kakšne bonuse ponujajo, so to vprašanja, ki jih pustite za kasnejše faze zaposlitvenega procesa, svetujejo kadroviki.

Zelo pomembno pa je, pravijo kadroviki, da veste ne le po kaj ste prišli, ampak predvsem - kam ste prišli. Poznavanje podjetja, njegove vizije, je pomembno, zato se pred razgovorom poučite o bodočem delodajalcu.

Ker imajo kadroviki na intervjujih različne pristope, pa ne bo odveč - če imate za to seveda priložnost - da še pred zaposlitvenim intervjujem poklepetate s kom, ki ga je pri tem delodajalcu že opravljal.

Številni delodajalci pa poleg delovnih izkušenj, izobrazbe in prave energije, cenijo še določene vrednote in osebnostne lastnosti. Čeprav razgovor za službo ni primeren kraj za opisovanje življenjske zgodbe, kadrovski strokovnjaki svetujejo, da delovne izkušnje prestavite skozi osebne dogodke, ki osvetljujejo sposobnosti in kvalitete, ki jih želeno delovno mesto zahteva.