Oblasti v švedskem mestu Göteborg preizkušajo šesturni delovnik. Februarja so ga uvedli za medicinske sestre v domu za ostarele Svartedalens, prvi rezultati kažejo na uspeh. Trend preizkušajo tudi druge javne ustanove in številna podjetja.

Švedska je s šesturnim delovnikom eksperimentirala v 90. letih prejšnjega stoletja, vendar so poskusi zastali po prevzemu oblasti s strani desnice. Tokratni poskus je bil tako prvi po več letih, v katerem so osebju delovnik skrajšali z osmih na šest ur za nespremenjeno plačilo.

V poskus vključene sestre so bile zelo zadovoljne. Kot so poročale, so manj utrujene in imajo veliko več energije tako za delo kot za družino oziroma prosti čas. Tudi v Svartedalensu so z rezultati zadovoljni, čeprav so morali zaposliti 14 dodatnih ljudi.

Vodja oskrbe Charlotte Dahlbom Larsson je izpostavila boljše počutje zaposlenih in dvig kakovosti oskrbe. "Od 90. let dalje smo imeli čedalje več dela in manj ljudi. Nismo mogli več tako," je poudarila. Zaradi izčrpanosti se med zaposlenimi po njenem pojavljajo bolezni in depresija, porušeno razmerje med službenim in zasebnim življenjem pa nikomur ne koristi. Strinjajo se tudi sestre, ki poudarjajo, da je skrb za starejše ljudi, številne tudi dementne, zahtevno delo, ki terja stalno pozornost. Šesturni delovnik jim omogoča boljše delo, pravijo.

Eksperiment v Svartedalensu je spodbudil tudi številne druge na Švedskem. Šesturne delovnike so uvedli za nekatere oddelke v bolnišnicah v Göteborgu in v mestu Umea, idejo pa že nekaj časa pozna tudi zasebni sektor. Servisni center Toyote v Göteborgu tako že več kot desetletje deluje s skrajšanim delovnim časom. Šesturni delovnik so uvedli pred 13 leti in pri njem ostajajo. Stranke so bile prej nezadovoljne s čakalnimi vrstami, osebje pa pod stresom, ki je vodil v napake, je pojasnil direktor Martin Banck.

Tako so prešli z urnika od 7. do 16. ure na šesturni delovnik s polno plačo. Del ekipe začenja ob 6. uri, drug opoldne. Tako dela 36 mehanikov, ki imajo manj krajših odmorov. "Zaposleni se počutijo bolje, bolniških odsotnosti je manj in lažje je dobiti nove ljudi," je dejal Banck. Uslužbenci tudi manj časa potrebujejo za pot v in iz službe, saj ne potujejo v glavnih konicah, bolj učinkovito porabijo material in uporabljajo stroje, kar zmanjšuje stroške. Dobiček se je povečal za četrtino.

Raziskovalec s področja poslovne administracije na univerzi v Lundu Roland Paulsen je poudaril, da se je od 70. let prejšnjega stoletja produktivnost podvojila, zato je veliko prostora za skrajšanje delovnika. "Vprašanje je, kako so pozitivni učinki večje produktivnosti razdeljeni," je poudaril.

Bo kmalu konec?

Kljub pozitivnim znakom pa se bo konec prihodnjega leta preizkus v Svartedalensu najverjetneje zaključil. Levosredinska koalicija v göteborškem mestnem svetu je namreč izgubila večino, konservativci in liberalci pa ostro nasprotujejo skrajšanju delovnika. Eksperiment namreč stane okoli osem milijonov kron (850.000 evrov) letno.

Levica v mestnem svetu, ki je uvedla preizkus, priznava, da šesturni delovnik stane več. A obenem menijo, da je treba upoštevati tudi kakovost življenja tako zaposlenih kot oskrbovancev in da glavna skrb ne bi smela biti le izvesti storitve ceneje, ampak tudi bolj kakovostno.