Prostih delovnih mest je malo, boj zanje hud, zmagajo pa … Žal ne nujno najboljši, ampak predvsem najbolj spretni. Lahko ste namreč še tako dobri na svojem področju, a služba sama na vaša vrata ne bo potrkala.

'Sodobni' iskalci zaposlitve so se preselili na splet. Poleg množice spletnih oglasnikov, dejstva, da številna podjetja prosta delovna mesta objavljajo na svojih spletnih straneh in množice zaposlitvenih portalov, kjer lahko svoj življenjepis z referencami vred dodate v njihovo bazo, je vse več takšnih, ki službo uspešno najdejo s pomočjo spletnih socialnih omrežij, kot so Facebook, Twitter, MySpace, LinkedIn. In pristop deluje, čeprav marsikdo iskanje službe – resno delo – ne poveže s tovrstnimi omrežji, kjer ljudje 'svetu' ponavadi sporočajo, kaj so pravkar pojedli in koliko miši je danes ulovila njihova mačka.

Vse več oglasov za delo je objavljenih samo na spletu

Pa začnimo pri spletnih bazah. Tam lahko ali preverjate objavljene oglase, ali pa vanje vnesete svoj življenjepis in tako omogočite, da lahko tudi delodajalci najdejo vas. 'Iskanje zaposlitve preko zaposlitvenega portala prihrani veliko časa, ker imate na njem veliko ponudbo prostih delovnih mest na katera se lahko z v naprej pripravljenim življenjepisom prijavljate res hitro, obenem pa se izognemo stroškom tiska in poštnine. Poleg tega se lahko brezplačno naročite, da vam sveža prosta delovna mesta iz želene regije in področja dela pošiljamo kar na vaš e-naslov. Na drugi strani pa so delodajalci zaposlitvene portale dobro sprejeli, saj zanje predstavljajo manjši strošek, kot dragi časopisni oglasi, poleg tega imajo tako lahko vse prijave zbrane pregledno, na eni strani. V večini primerov lahko v časopisih opazimo le še zaposlitvene oglase za vodilni kader,' pojasnjuje Saša Boštjančič, direktorica portala Moja zaposlitev.

V osnovi je iskanje dela preko spleta enako zahtevno kot vsi ostali načini – končni uspeh je odvisen od marsičesa. Tudi od tega, kako boste v množici življenjepisov v spletni bazi, znali prav z vašim pritegniti potencialnega delodajalca. 'Vsekakor poskrbite, da bo že naslov čim več povedal o vas. Od tega kakšen je naslov življenjepisa v bazi, je veliko odvisno, ali bo delodajalec sploh odprl življenjepis ali ne. Ne torej pisati naslovov kot so »Moj življenjepis«, ampak bodite malce bolj domiselni, da boste pri delodajalcu vzbudili zanimanje,' svetuje Boštjančičeva.

Facebook in Twitter bosta dala, Facebook in Twitter bosta vzela!
Drug učinkovit način iskanja dela pa je uporaba socialnih omrežij kot so Facebook, Twitter, LinkedIn in podobna. Nemški strokovnjak za socialna omrežja Tim Schlüter razlaga: "V primeru Facebooka boste dejstvo, da iščete službo, kakšno in podobno, povedali vašim 'facebook prijateljem'. Pri Twitterju je nekoliko drugače. Vaša tamkajšnja sporočila lahko načeloma vidi kdor koli, ker jih 'najde' tudi Google. To pa je osrednja prednost, saj lahko oseba, ki v podjetju išče nove delavce, tudi tako izve marsikaj o iskalcu dela. A če se boste iskanja lotili na katerega izmed obeh načinov, potem prej pomislite, kakšne 'neumnosti' – od pol golih fotografij do žalitev prejšnjega šefa – že imate v svoji Facebook zgodovini, in poskrbite, da vaš nov 'prijatelj', potencialni delodajalec tega ne bo videl. In vedno premislite, kaj pišete na Twitter. Število ljudi, ki so zaradi socialnih omrežij izgubili delo se namreč veča iz dneva v dan!”

Primer osebe, ki je delo uspešno našla preko socialnega omrežja je David, ki mu je uspelo v nekaj mesecih. 'Na Facebook profilu sem redno objavljal, kako napredujem z iskanjem dela. Potem pa mi je nekega dne nekdanja sodelavka napisala nagajivo sporočilo, da je "globoko užaljena, ker za novo službo nisem prosil nje“. V resnici na to nisem niti pomislil. Ko sem jo spoznal, je bila še študentka in jaz sem jo v nekdanjem podjetju uvajal v delo. Bila je tudi mnogo mlajša. Pravzaprav sem pozabil, da je vmes doktorirala in v nekem drugem podjetju že dvakrat napredovala,“ pravi David, ki je imel naslednji dan osebni razgovor za delo, dan pozneje pa službo.

"Uspešno iskanje službe je večinoma še vedno odvisno od števila 'vez in poznanstev', ki jih imate. Pošiljanje prošenj na slepo v mojem primeru ni bilo uspešno, saj večina ni niti odgovorila.” Kot veliko prednost socialnih omrežij, pa David navaja tudi povezanost z drugimi. “Biti brezposeln je stresno obdobje, ko te zavračajo na razgovorih, ti pade samozavest, dvomiš vase … Sam sem imel težave z nespečnostjo in depresijo. Pogovori z drugimi iskalci dela na spletu so mi tako zelo pomagali.”

Na razgovor boste še vedno morali sami!

Ne glede na to, da vam splet lahko pomaga do razgovora, pa boste tam stvari še vedno morali opraviti 'po starem'.
'Vsekakor si mora iskalec zaposlitve preden gre na razgovor pridobiti čim več podatkov o podjetju in delovnem mestu, na katerega se prijavlja. Odgovoriti si mora na vprašanja kot so, zakaj bi bil ravno on primeren za to delovno mesto, kaj so njegove prednosti in zakaj bi si želel delati v tem podjetju. Na razgovor pridite točno ter bodite spočiti in urejeni, da boste pustili kar se da pozitiven vtis. Izogibajte se usodnim napakam kot so blatenje bivšega delodajalca, navajanje neresničnih informacij, takojšnje spraševanje o plači in bonitetah ter pesimizmu. Bodite čimbolj sproščeni, nasmejani in pokažite, da vas delo res zanima,' še svetuje Saša Boštjančič.