'Sodobni' iskalci zaposlitve so se preselili na splet. Poleg množice spletnih oglasnikov, dejstva, da številna podjetja prosta delovna mesta objavljajo na svojih spletnih straneh in množice zaposlitvenih portalov, kjer lahko svoj življenjepis z referencami vred dodate v njihovo bazo, je vse več takšnih, ki službo uspešno najdejo s pomočjo spletnih socialnih omrežij, kot so Facebook, Twitter, LinkedIn in podobno, čeprav marsikdo iskanje službe – resno delo – ne poveže s tovrstnimi omrežji, kjer ljudje 'svetu' ponavadi sporočajo, kaj so pravkar pojedli in koliko miši je danes ulovila njihova mačka.

Kako se lotiti iskanja?

Kot edini zaposlen v družini, kjer sta imela z ženo še tri otroke, ki so obiskovali osnovno šolo, odplačevala pa sta tudi stanovanjski kredit, je bilo Davidu kristalno jasno, da novo službo potrebuje nujno in hitro. "Iskanja sem se lotil tako, da sem najprej poklical vse prijatelje, ki so delali v isti branži. Seveda čez vikend ni bilo nobenih jasnih odgovorov, so pa rekli, da se bodo pozanimali.“ Kot na novo brezposeln je imel David naenkrat dovolj časa za nekaj brezciljnega brskanja po spletu.

Tudi za kratek obisk svojih, sicer skoraj nikoli uporabljanih profilov na omrežjih Facebook, LinkedIn in Twitter, kjer je opazil, da je eden izmed njegovih prijateljev objavil, da ima znanca, ki išče službo. To mu je dalo idejo, da je prenovil svoj profil na strani LinkedIn, kjer ljudje objavljajo svoje delovne reference, zanimanja, spretnosti in znanja ter na Facebooku s prijatelji delil novico, da išče službo.

Statistika Davidovega iskanja po enem tednu je bila, da je imel že šestnajst telefonskih razgovorov, a pravih rezultatov še ni bilo, se je pa za vsak urejen razgovor prijateljem zahvalil na socialnem omrežju. "Res sem jim bil hvaležen.“ Iskanju službe je na dan posvečal okoli 9 ur. Na socialnih omrežjih je vsak dan dvakrat poročal, kako napreduje iskanje dela.

Kaj o socialnih spletnih omrežjih menijo delodajalci?

Da ima Twitter potencial tako na oglasnem kot kadrovskem področju, ugotavljajo v vse več podjetjih. Mnoga podjetja tako prav tukaj, pa tudi na kakšnem drugem spletnem omrežju, kamor so vključena, objavljajo prosta delovna mesta. Tako takoj in iz prve roke izveste, če iščejo nove sodelavce. Čeprav niste brezposelni, pa vam je zelo jasno, v katerem podjetju si želite delati, se s tem podjetjem "spoprijateljite“ na Facebooku ali pa mu "sledite“ na Twitterju.

Nemški strokovnjak za socialna omrežja Tim Schlüter razlaga: "V primeru Facebooka boste dejstvo, da iščete službo, kakšno in podobno, povedali vašim 'facebook prijateljem'. Pri Twitterju je nekoliko drugače. Vaša tamkajšnja sporočila lahko načeloma vidi kdor koli, ker jih 'najde' tudi Google. To pa je osrednja prednost, saj lahko oseba, ki v podjetju išče nove delavce, tudi tako izve marsikaj o iskalcu dela. A če se boste iskanja loili na katerega izmed obeh načinov, potem prej pomislite, kakšne 'neumnosti' – od pol golih fotografij do žalitev prejšnjega šefa – že imate v svoji Facebook zgodovini, in poskrbite, da vaš nov 'prijatelj', potencialni delodajalec tega ne bo videl. In vedno premislite, kaj pišete na Twitter.“