Francoska tujska legija zveni kot mogočna vojska, v kateri lahko služijo samo najboljši. Njeni pripadniki se morajo boriti do smrti, predaja ni možna. Aprila 1863 so v boju z mehiško vojsko pokazali moč in učinkovitost. Vsega skupaj 65 se jih je pri Cameronu borilo proti 3000 vojakov. Kljub nikakršnim možnostih je imela številčno močnejša vojska hude izgube, legionarji pa se niso želeli predati. Na koncu je peterica ostala obkoljena na posesti. Po predaji je poveljnik Mehičanov izjavil: "To niso moški. To so demoni!"

Legionarji prihajajo iz 138 različnih držav in vsi lahko dobijo francosko državljanstvo. Po treh letih služenja lahko zaprosijo za državljanstvo, če so ranjeni v borbi, pa ga dobijo takoj po odredbi imenovani "Francoz po preliti krvi", ki velja od leta 1999. Med bojevanjem je doslej umrlo več kot 35.000 tujcev. V zgodovini so namreč nanje gledali kot na "potrošno blago". Sčasoma so tujci, ki so se jim pridružili, začeli dojemati smrt kot častno. Najbolje je njihovo razmišljanje razložil stari legionar William Langewiesche: "Čas ni pomemben. Mi smo zvezdni prah. Nismo nič. Ne glede, ali umrete pri 15 ali 79 letih, po preteku 1000 let ne bo več pomembno. Zato od***ite s svojimi skrbmi o vojni."

Nekoč so brez vprašanj sprejeli vse - tudi kriminalce, dezerterje in neprilagojene. Od ustanovitve leta 1831 je legija postala zatočišče za vse s težavno preteklostjo. Dobili so novo identiteto in možnost za začetek novega življenja. Čeprav še sprejemajo dezerterje in manjše prekrškarje morajo danes praviti več testov: psihičnih, fizičnih in intelektualnih, preverjajo pa tudi njihovo motivacijo za vojskovanje. Vsak pa ima še vedno možnost, da njihova preteklost ostane skrivnost.  

Plače niso bajne, kar pa očitno nikogar ne moti. Kljub slabemu življenju in možnosti pošiljanja v boj kjer koli na svetu, se vsako leto prijavi na tisoče moških. Začetna plača je 1330 evrov, več let ni povišice. Za primerjavo - najmanj plačani ameriški vojak dobi 1400, čez pol leta sledi povišica na 1580 evrov. V legiji pa gotovo uživajo ljubitelji pijače, saj je vedno na voljo dovolj alkohola. Legionarji lahko celo na vojnih območjih pijejo v prostem času, zato se jih drži sloves, da bi lahko osramotili marsikaterega poštenega alkoholika.