Potencialni delodajalci ne smejo nikoli zastaviti vprašanj ali zahtevati dokazil, ki se ne nanašajo na podatke v neposredni zvezi s službo. Med drugim so prepovedana vprašanja ali zahteve po dokazilih o družini, načrtovanju družine, zakonskem stanu, nosečnosti. Prav tako potencialni delodajalec ne sme pogojevati zaposlitve s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva. Tudi preizkus znanja ali ugotovitev zdravstvene zmožnosti se ne smeta nanašati na okoliščine, ki niso neposredno povezane z delom, so pojasnili na inšpektoratu za delo.

Na razgovoru za delo so z vidika zagotavljanja minimalnih pravic sporna vprašanja, ki namigujejo na možnost kršitve zakonodaje v primeru zaposlitve. Če kandidat na razgovoru vendarle odgovori na sporna vprašanja, se z ničemer ne zaveže. Nekaterim pravicam se namreč ne more odpovedati ne pisno ne ustno, saj je delodajalec v vsakem primeru dolžan vsem zagotavljati minimalne pravice, tudi ob morebitni privolitvi zaposlenega v nasprotno. In na primer tudi ne velja izjava o odpovedi do dopusta, neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se zaposleni in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust.

Nadure morajo biti vedno plačane in izjemoma lahko zaposleni poda soglasje za dodatne ure, od 170 do 230 ur letno. V primeru odreditve nadur, ki presegajo 170 ur, pa mora delodajalec pridobiti pisno soglasje zaposlenega, ki v primeru odklonitve ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam. Ob vprašanju neplačanih nadur na razgovoru za delo bi moral kandidat takoj vprašati, koliko ur tedensko. Če bi ostal brez odgovora, je to znak za alarm in verjetno pokazatelj, da jih bo veliko.

V vsakem primeru pa se je treba zavedati, da ob iskanju službe tudi vi izbirate in ne čakate zgolj, da boste izbrani. Tudi, če že dolgo časa iščete.