Iz Adecca so nam sporočili, da se preko njih na slovenskem trgu dela ta trenutek največ povprašuje po komercialistih, računovodjih, knjigovodjih, prodajalcih in nekaterih IT kadrih. Še vedno je veliko povpraševanja po vseh drugih deficitarnih kadrih s področja turizma, gostinstva, mizarstva ... Z vidika odprtih potreb za kadre na višjih in visokih delovnih mestih pa prevladujejo povpraševanja po vodjih prodaje, vodjih nabave, direktorjih trženja in vodjih proizvodnje, farmacevtih ter različnih kadrih s področja zdravstva in zobozdravstva.
Zanimivo je, da ta trenutek povpraševanja na slovenskem trgu dela zelo soupadajo s tistimi na globalnem trgu dela. Tudi v svetu namreč prevladuje povpraševanje po komercialistih, vodjih prodaje, vodjih trženja, po različnih kadrih s področja zdravstva, IT kadrih, kadrih s področja financ in računovodstva ter vrhunskem vodstvenem kadru (kriznih menedžerjih).

V podjetju Trenkwalder pa pravijo, da je trenutno v Sloveniji največje povpraševanje po poklicih, kot so vozniki, zidarji, varilci, kovinarji, gradbinci, natakarji, kuharji in prodajalci.

Med poklici z višjo in visoko stopnjo izobrazbe so najbolj iskani inženirji in/ali univerzitetni diplomirani inženirji strojništva, računalništva in informatike, elektrotehnike, gradbeništva ter tudi univerzitetni diplomirani kemiki in magistri farmacije.

Podjetja pospešeno iščejo najrazličnejše komercialne in prodajne profile, od tržnikov za trženje na terenu in tržnikov za trženje po telefonu ter do različnih komercialistov svetovalcev. Iskani so vodje prodaje, vodje nabave in vodje proizvodnje, tudi direktorji posameznih poslovnih enot in vodje finančno računovodskih oddelkov. Dalje se iščejo tudi marketinški in različni IT profili, prodajalci ter različni profili skladiščnih in proizvodnih delavcev.

Trenutno najbolj iskani poklici v Evropski uniji so na področju gostinstva – kuharji, natakarji, vodje strežbe in pomožno kuhinjsko osebje, na področju računalništva pa so to specialisti različnih profilov, sistemski inženirji in programerji. Precej povpraševanja je v gradbeni in kmetijski dejavnosti, v zdravstvu pa je opaziti veliko povpraševanje po zdravnikih, medicinskih sestrah in babicah.

Na globalnem nivoju lahko v tem kontekstu ugotovimo povezavo med razvitostjo družbe in posledično usmerjenostjo gospodarstva. V manj razvitih družbah so plače delavcev nižje, več je delovno intenzivnih panog in enostavnih proizvodnih procesov. Bolj kot so države razvite, večja je usmerjenost v storitvene dejavnosti in v zahtevnejše proizvodnje z večjo dodano vrednostjo. Temu nato sledi vedno večja potreba po znanju za opravljanje dela v enih in drugih državah.