Aleksandra Brezovec, dekanja portoroške Turistice pravi, da je njena poklicna pot že od srednje šole naprej zapisana turizmu: "V času gimnazije, ko sem med počitnicami delala v turizmu, pa potem študij turizma na ekonomsko poslovni fakulteti, naprej podiplomski študij in pripravništvo v turistično informacijski pisarni." Brezovčeva je poučevala na srednji turistični šoli, se izobraževala tudi v tujini, Španiji in Veliki Britaniji, ter kmalu zatem prišla na Turistico kot asistentka, bila hitro vpletena v administracijo, upravni odbor fakultete, senate in pred dvema letoma je postala dekanja.

Aktivni študenti

Posebnost Turistice, ki je bila pred petnajstimi leti prva zasebna fakulteta v Sloveniji, danes pa na njej izvajajo tako redne kot izredne študijske programe, je v multidisciplinarnosti, saj se je turizem včasih študiral le z vidika ekonomije, kar je sicer tradicionalna pot in turističnemu gospodarstvu nedvomno potrebna, nam pove dekanja. "Sodobne razmere, ki smo jih mi skušali ujeti, kažejo na to, da je potrebno širše poznavanje turizma, potrebno je dobiti kompetence s področja okoljskih ved, psihologije, skratka več humanističnih ved in šele ta preplet da prave odločitve tudi potem v poslovnem življenju, ki lahko omogočijo prave in konkurenčne poteze, inovativne rešitve, kreativne delovne procese in tako naprej."

Študenti Turistice so izjemno aktivni v ob-študijskih dejavnostih, sami se organizirajo v skupine za animacijske nastope, saj imajo animacijo turistico, ki pokriva svoje storitve tudi že v turističnem gospodarstvu. "Preizkušajo se v organizaciji raznih potovanj in ekskurzije so seveda sestavni del, v prvem letniku spoznavajo Slovenijo, v drugem Evropo in v tretjem tudi Ameriko ter Mehiko.Ogromno je športnih prireditev in vsega kar sodi k turizmu, tega pa, kot vemo, je veliko, saj je vsaka aktivnost lahko narejena tako, da se ponudi turistom in študenti tako vse svoje kreativnosti izrazijo v ob-študijskih dejavnostih," razloži Brezovčeva.

V poklicih povezanih s turizmom ni praznikov in večkrat tudi ni klasičnega delovnega časa, Aleksandra sicer pravi, da je sama nekje na drugi strani turizma, tisti izobraževalni, kar pomeni, da ima tudi čas za počitnice, ki se ponavadi prepletajo z osebnim in poklicnim življenjem. Na potovanjih, tako sama kot tudi njen mož, ki je prav tako zaposlen v turizmu, vedno opazujeta, kako bi lahko dobro turistično ponudbo iz tujine prenesla v Slovenijo in s tem pritegnila še več turistov.

Recesija tudi v turizmu

"Recesija je pokazala rezultate tudi v turizmu, čeprav smo v Sloveniji med tistimi, ki jih je še manj udarila prav na turističnem gospodarstvu," pove Brezovčeva. Proti recesiji in za večjo konkurenčnost turizma se s študenti Fakultete za turistične študije Portorož borijo z inovativnostjo. "Smo del projekta, ki je bil nagrajen s strani svetovne turistične organizacije, to je banka turističnih priložnosti, kjer lahko študenti in tudi drugi, ki imajo inovativne zamisli s področja turizma, le te realizirajo. Izkazalo se je, da je dobro, če sodelujemo turističnim gospodarstvom, saj se v času krize najbolj iščejo nove rešitve, kako z novimi idejami izboljšati poslovanje."

In ravno v času recesije, bi se lahko slovenski turistični delavci usmerili tja, kjer naše dežele še nismo 'izkoristili' na način, da bi jo predstavili turistom. Po besedah Brezoveče in rezultatih raznih anket smo precej slabi smo pri vključevanju kulturne in naravne dediščine, tega ne znamo valorizirati, kar pa je v današnjem času hiperkonkurenčnosti zelo pomembno. "Moramo opozoriti na svojo edinstvenost, na svojo identiteto in enkratnost, ker na ta način s ponudbo poveš v čem si poseben in pritegneš tržne niše. Mislim, da imamo tu še precej manevrskega prostora za dvigniti kreativnost turistični ponudbi in potrkati na tiste turiste, ki so osveščeni in pripravljeni tudi več plačati za to, da doživijo nekaj pristnega, nekaj kar je samo v Sloveniji možno doživeti."

'Turizem je poklic, ki ga moraš imeti rad!'

Izziv sodobnega turističnega delavca, ki zahteva širokega človeka in globoka znanja, je poiskati ravnovesje med dobrimi poslovnimi rezultati in na drugi strani med zadovoljstvom gostov, ohranjanjem kulture ter skrbjo do narave. Nekdanji slogan 'Turizem smo ljudje' je dobro kazal nenehno prepletenost z ljudmi, kraji, drugimi kulturami in tudi posebno občutljivostjo do naravnega okolja.

Profesorji na Turistici pa nenehno poudarjajo tudi, da turizem ni služba, temveč poklic, ki ga moraš nositi v sebi in imeti rad. Dekanja pravi, da ko delajo ankete pri študentih, ki se vpisujejo na fakulteto, da na prvem mestu izpostavijo ljubezen do tega poklica: "To je motiv, ki jim bo omogočal delo v turizmu, ki bo na eni strani zadovoljevalo njih same in na drugi strani dajalo rezultate slovenskemu turizmu."

Kakšna pa je finančna plat poklicev v turizmu? So delavci plačani toliko, da lahko živijo lepo življenje, smo vprašali dekanjo Aleksandro Brezovec. Odgovarja, da je v turizmu sicer res velika paleta del, od dela v hotelirstvu do dela v potovalnih agencijah. "Seveda se da lepo živeti, predvsem pa se zdi, da je treba vzpodbuditi samozaposlitev v turizmu, malo podjetništvo, kjer bi lahko s svojimi sposobnostmi in s svojo kreatvinostjo še nekaj prispevali ter zaslužili toliko kot pač sami želijo in so na trgu sposobni realizirati."