In na to vpliva predvsem ali pa tudi število kvalitetnih delovnih mest. Pa ne kvalitetnih le v smislu plače, ampak vsaj neke osnovne varnosti, ki pa jo je v Sloveniji vse manj. Tisto, kar imenujemo fleksibilni trg dela, je Slovenijo namreč zadelo že zdavnaj. A ne na način, da bi omogočalo tudi lažje zaposlovanje, ampak predvsem omogoča najrazličnejše oblike dela, ki pa uradno niso zaposlitev. Na drugi strani pa ni nihče (država) poskrbel za to, da bi tudi te oblike dela nudile osnovno socialno varnost - kar je njihova osnovna slabost. Večina pravic je tako še vedno rezerviranih izključno za zaposlene (za nedoločen čas). Delodajalci pa vse bolj ljubijo sodelovanje z zaposlenimi preko avtorskih pogodb in s 'samostojnimi' podjetniki, ki pa nato v resnici osem ali več ur na dan delajo le za enega delodajalca, v njegovih prostorih z njegovimi delovnimi sredstvi.

Takšno delo ima vse elemente delovnega razmerja, so nam pred meseci pojasnjevali na inšpekciji za delo. Je torej načeloma prepovedano, a delodajalec bo kaznovan le, če ga bo delavec sam prijavil. Inšpektorji namreč samoiniciativno in nenapovedano ne trkajo na vrata delodajalcev in preverjajo, kaj se tam zares dogaja. Poleg tega so nas na pristojnem ministrstvu skušali prepričati, da so si ljudje, ki delajo izključno preko avtorskih pogodb in torej nimajo nobene socialne varnosti ali drugih sumljivih oblik dela, krivi kar sami. Zakaj se pa ne pritožijo?

Komu pa? Taistemu, zdaj sicer že res bivšemu prvemu delovnemu inšpektorju v državi, ki je med delovnim časom na izobraževanjih delodajalce poučeval o tem, kako dobro sklepajo 'pogodbe o sodelovanju' z delavci, ki jih je potem lažje odpustiti kot če bi bili zaposleni, ker pač enostavno prekinejo pogodbo o sodelovanju? Najbrž slaba ideja!

Danes, torej dan in pol pred volitvami, pa smo na točki, kjer v dobro gospodarske rasti politiki spet obljubljajo fleksibilen trg dela. Večina brez konkretnega načrta in z veliko puhlicami, da bo to izvedeno tako, da bo najbolje za delavce in delodajalce. Skupno jim je tudi to, da vsi odgovornost za napake, ki se bodo dogajale v imenu fleksibilnosti, ki v osnovi ni slaba in v nekaterih državah tudi deluje, prelagajo na delovne inšpektorje. Okrepilo bodo njihovo prisotnost. Kako natančno ni jasno. Poleg tega, da o tem vse stranke govorijo je od nastanka države do danes, načrt pa očitno ne deluje. Seveda pa bo, če smo rahlo cinični, zdaj vse drugače, saj bodo nekateri tako v primeru zaposlenih kot takšnih in drugačnih sodelavcev, vzpodbujali predvsem etiko in moralo delodajalcev. 'Poslovno okolje je zgrajeno tako na zakonodaji kot tudi na etiki poslovanja. Slednje je predvsem odgovornost in zaveza delodajalcev.' Prav delodajalci – se še spomnite LTH, Vegrada in podobnih družb, pa so že od nekdaj znani po visokih etičnih in moralnih načelih, kajne?

A vendar – spremembe na trg dela prihajajo, kakšne bodo, bomo z razporeditvijo svojih glasov delno odločiti tudi volivci. Za lažjo odločitev vam ponujamo odgovore strank na vprašanja o ureditvi fleksibilnejšega trga dela in zaščiti delavcev.

1. S katerimi ukrepi na trgu dela boste priskočili na pomoč delodajalcem?

SDS – Slovenska demokratska stranka
Predpogoj za fleksibilen trg dela so nova delovna mesta, ki jih bomo zagotovili z razbremenitvijo gospodarstva in dela z ukrepi, opisanimi v programu 10+100. Prenovili bomo delovnopravno zakonodajo v smeri večje prožnosti in varnosti ter zmanjšanja razlik med pravicami, ki izhajajo iz različnih vrst zaposlitvenih razmerij. Ustanovili bomo sklad za odpravnine, ki bo omogočal tistim, ki so izgubili zaposlitev, ustrezno varnost, delodajalce pa razbremenil enkratnega plačila celotne odpravnine. Aktivni programi zaposlovanja bodo namenjeni tudi spodbujanju delodajalcev, da mladim omogočijo vključitev v delovni proces že med študijem. Delodajalcem bomo za zaposlitev mladih omogočili posebne spodbude v obliki zmanjšanja prispevkov ali delnega nadomestila plač. Podobnih spodbud bodo deležni tudi delodajalci, ki bodo zaposlovali starejše, ki so že izpolnili upokojitvene pogoje. Spodbujali bomo delodajalce k vlaganju v izobraževanje zaposlenih, saj je le z novim znanjem mogoče doseči večjo konkurenčnost. Na področju prekvalifikacij brezposelnih nameravamo uvesti bolj individualni pristop in posamezniku prilagojena svetovanja ter omogočiti vključitev delodajalcev v procese prekvalifikacije.

SD- Socialni demokrati
S socialnimi partnerji bomo uskladili spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki je že pripravljen in so z njim partnerji že seznanjeni. S spremembami bomo predvsem poskrbeli za izenačevanje položaja zaposlenih po različnih pravnih temeljih, saj visoko zaščito uživajo samo zaposleni za nedoločen čas, vsi ostali delajo na zelo fleksibilnih oblikah dela. Ob tej ureditvi se bomo dogovorili tudi o predlogih, ki jih sodniki in pravni strokovnjaki želijo urediti v primerih odpuščanja zaposlenih po disciplinskih postopkih, ki sedaj padajo na sodiščih in ustrezno uredili tudi odpovedne roke in odpravnine za vse zaposlene, ki bodo stimulativni tudi za delodajalce.

Lista Gregorja Viranta
Najboljša rešitev je uspešen zagon, oživitev gospodarstva preko davčnih spodbud in debirokratizacije. To bo ustvarilo delovna mesta in zmanjšalo marsikatere težave. Glede odpravnin se zavzemamo za uvedbo sklada za odpravnine, ki pomeni neke vrste zavarovanje podjetja za enkratne stroške odpravnin, ki sicer nastanejo, kadar se podjetje mora odločiti za krčenje zaposlenosti. Krčenje odpravnin in odpovednih rokov zato ni prva prioriteta, temveč bodo morebitne spremembe del celovite preureditve formalne ureditve trga dela.

SLS – Slovenska ljudska stranka
Potrebna je tako davčna kot administrativna razbremenitev podjetniškega sektorja, hkrati pa so potrebne tudi določene spremembe na trgu dela, saj trenutna toga delovna zakonodaja zavira zaposlovanje za nedoločen čas, veliko podjetij zaradi strahu pred negotovo prihodnostjo niti ne zaposluje več za nedoločen čas oz. v sklopu rednih delovnih razmerij, temveč zadovoljuje svoje potrebe po delavcih preko različnih načinov začasnih zaposlitev. Zavedamo se, da samo redna zaposlitev pomeni tudi določeno finančno neodvisnost posameznika, zato je treba takšno zaposlovanje spodbujati, tudi z določenimi davčnimi olajšavami. S spremembo zakonodaje je treba predvsem zagotoviti, da bodo podjetja lahko brez težav zaposlovala, ko pa bodo prisiljena odpuščati zaradi nepredvidenih dogodkov, mora priskočiti na pomoč država z učinkovitim sistemom socialnega varstva.

Zares
Podpiramo uvedbo individualnih varčevalnih računov. Delodajalec vplačuje določen delež bruto plače neobdavčenega vplačila, upravlja pa ga sklad za zavarovanje zaposlenih pred odpovedjo, ki presežke plemeniti. Če je zaposleni odpuščen, lahko izbira med gotovinskim izplačilom, nadaljevanjem vlaganja v isti sklad ali v tak sklad novega delodajalca in prenosom sredstev. Gre v bistvu za odpravniški sistem, ki se lahko pretvori v pokojninsko zavarovanje. Ob upokojitvi lahko delavec zahteva enkratno izplačilo ali pa rento. Če pa je odpuščen pred potekom določenega roka, ne more zahtevati enkratnega izplačila, ampak se sredstva prenesejo k drugemu delodajalcu.
Nova delovna mesta je treba kreirati tudi s pospešenim razvojem socialnega podjetništva. Če povečamo delež zaposlenih v socialnih podjetjih s sedanjih 0,7 na primerljivih 10 odstotkov v razvitih državah EU, lahko s preko 50.000 novimi delovnimi mesti sedanjo število brezposelnih skoraj prepolovimo.

2. Kako boste - zapišite konkretne ukrepe - zaščitili delavce pred različnimi oblikami izkoriščanja, ki jih s seboj prinese fleksibilnejši trg dela, ali pa obstajajo že zdaj?

SDS
Uvedli bomo sklad za odpravnine, ta bo delavcu, ki bo izgubil zaposlitev, omogočal socialno varnost do pridobitve nove zaposlitve. Ob tem bo učinkovitejša aktivna politika zaposlovanja omogočila hitrejšo zaposlitev ali prekvalifikacijo.
Do izkoriščanj prihaja na dva načina. V okviru obstoječe zakonodaje različne oblike pogodb omogočajo različne pravice iz delovnih razmerij. Med temi pravicami nameravamo zmanjšati razlike in s tem stimulirati oblike dela, ki bodo blizu pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas. Oblike izkoriščanja, ki so že sedaj v nasprotju z zakonom (neplačevanje prispevkov, ...), bomo odpravili, med drugim s prepovedjo odpisa plačila prispevkov, z večjo pristojnostjo delovne inšpekcije in bolj učinkovitimi sodnimi postopki, ki se bodo morali končati v enem letu. S tem bomo vzpostavili stanje, kjer bodo tovrstna kazniva in nemoralna dejanja strogo in dosledno kaznovana.

PS- Pozitivna Slovenija
Inšpekcije in pravna država morajo opraviti svoje delo. Delodajalci so dolžni izpolnjevati pogodbene obveznosti.

SD
V spremenjenem Zakonu o delovnih razmerjih bomo bolje uredili zaposlovanje preko agencij, povečali bomo pristojnosti delovne inšpekcije. Povečali bi pristojnosti svetov delavcev in drugih zastopnikov zaposlenih, bolje uredili odpuščanje večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov in z jasnejšimi rešitvami pospešili sedaj dolgotrajne sodne postopke.

Lista Gregorja Viranta
Celotna Evropa gre po poti spodbujanja večje prožnosti na trgu dela. Edina naloga države je, da pusti ljudem, da delajo, in jih pri tem ne ovira z zapleteno zakonodajo, pravili, administrativnimi postopki, dovoljenji, visokimi davki …
V vsakem primeru bomo zaostrili sankcije za podjetja, ki ne plačujejo prispevkov in davkov, in ukrepali proti tistim delodajalcem, ki delavcem jemljejo osebno dostojanstvo in jih silijo v domala suženjske razmere.

SLS
Treba je biti še pozoren na morebitne zlorabe in kršitve, vsekakor pa smo prepričani, da bi večja fleksibilnost zagotovila tudi višjo zaposlenost. Odpovedni roki so sicer še vedno stvar kolektivnih pogodb, ki so odvisne od pogajanj med sindikati in delodajalci. Eden izmed konkretnih ukrepov, ki bi preprečili izkoriščanje delavcev je nedvomno odprava odloga in obročnega odplačila plačila prispevkov za socialno varnost. V trenutno veljavni zakonodaji že obstajajo določeni mehanizmi, ki preprečujejo kršenje delavskih pravic, vendar je žal nadzor nad tem izjemno slab. Inšpektorat za delo v zadnjem času igra povsem obrobno vlogo.

ZARES
Z učinkovitejšim nadzorom nad izvajanjem zakona o delovnih razmerjih, ki pa ga moramo v sodelovanju s socialnimi partnerji v naslednjih letih ustrezno spremeniti ( in vanj vključiti dodatna varovala).

3. Vse več delodajalcev delavce zaposluje izključno preko avtorskih pogodb. Kako nameravate to ali zajeziti ali pa omogočiti tem ljudem, da poskrbijo za svojo socialno varnost. Zdaj 'avtorju' (in avtorji so po novem tudi avtomehaniki in tajnice) ne teče delovna doba, ga naročnik ni dolžan zavarovati oz. mu plačevati ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost, niti 'avtor' tega ne more početi sam.

SDS
Prepoved takega "zaposlovanja" je urejena že v obstoječem Zakonu o delovnih razmerjih, ki v 11. členu določa, da se dela, ki imajo elemente delovnega razmerja ne smejo opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava. Prav tako že obstoječi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno iz leta 2000 določa, da mora delodajalec v primeru kršitve zakona, tako da ne sklene z njim zakonite pogodbe, na podlagi katere se lahko opravlja delo, tega delavca zaposliti za nedoločen čas. Do anomalij torej prihaja predvsem zaradi slabega nadzora in izostanka sankcij.

Pozitivna Slovenija
Podjetja, ki odpirajo nova delovna mesta nameravamo stimulirati z davčnimi olajšavami.

Zares
Cilj zakonodajalca z uvedbo dela preko avtorske ali podjemne pogodbe je v prvi vrsti možnost za dodaten dohodek izven delovnega razmerja, na podlagi katerih se mu ta dodatni dohodek izplača.
Poslovno okolje je zgrajeno tako na zakonodaji kot tudi na etiki poslovanja. Slednje je predvsem odgovornost in zaveza delodajalcev.

SLS
Načrtujemo spremembo zakona o delovnih razmerij, ki bo omogočal tudi več možnosti za občasno delo, seveda z ustrezno stopnjo socialne varnosti. Temeljito bomo prevetrili tudi študentsko delo, ki potrebuje spremembo koncepta, predvsem z vidika preprečevanja številnih zlorab napotnic. Seveda pa se pričakuje tudi nadzor nad tem, kaj podjetja štejejo pod avtorsko delo oz. avtorski honorar, v novi delovni zakonodaji pa to še bolj natančno opredeliti.
Bolj privlačno bomo naredili tudi zaposlovanje za nedoločen čas, in sicer z ukrepi na javno finančnem ter administrativnem področju: uvedba pavšalnega davka za mikro podjetja, davčne olajšava na reinvestiran dobiček, degresivna lestvica za samozaposlovanje, itd. Z uvedbo socialne kapice za plačevanje prispevkov ter s pomočjo davčnih olajšav za delodajalce, ki bodo v svojih podjetjih razvijali razvojne oddelke, bomo dodatno spodbudili zaposlovanje strokovnjakov v gospodarstvu.

Lista Gregorja Viranta
Omogočiti moramo mehkejše prehode iz ene oblike zaposlitve v drugo, tako da bodo delodajalci pripravljeni tistim delavcem, na katere dolgoročno računajo, ponuditi tudi pogodbe za nedoločen čas, ki jih danes pri novih zaposlitvah praktično ni.
Uvedli bomo tudi olajšave za prvo zaposlitev, da bi olajšali prehod iz študentskega dela v stalnejše oblike zaposlitve. Mladi danes rednega delovnega razmerja za nedoločen čas pravzaprav ne poznajo več in spreminja se tudi miselnost, da prva zaposlitev hkrati pomeni, da bomo za to isto podjetje delali vse življenje. Temu se bo morala prilagoditi tudi miselnost bank, ki takšnim mladim ne daje kreditov.

SD
Sedanji, ne dovolj fleksibilni trg dela pri zaposlovanju za nedoločen čas, sili delodajalce v iskanje cenejših in manj zavezujočih oblik zaposlitve kar ni sprejemljivo in je največkrat tudi v razvojno škodo samih delodajalcev, ker obravnavajo zaposlene zgolj kot strošek in ne kot ključen dejavnik njihovega uspeha. Zato bomo povečali nadzor in pristojnosti nadzornih institucij, da bodo lahko uspešno preprečevale zlorabe delovno pravne zakonodaje, ko se zaposlenim ne nudi socialnih zavarovanj.

4. Delodajalci ljudi silijo v odpiranje sp, da je tako strošek, ki ga imajo z delavcem, za njih nižji in ga lažje odpustijo, v resnici pa ima tako delo vse elemente delovnega razmerja. Ob nenadni prekinitvi pogodbe se nato ti ljudje znajdejo v veliki stiski, če sp zaprejo niso upravičeni do nadomestila za brezposelnost. Kakšne rešitve vidite na tem področju?

SDS
V zadnjih treh letih smo bili s strani države preko zavodov za zaposlovanje priča intenzivnemu spodbujanju dela preko statusa samostojnega podjetnika, namesto da bi se spodbude učinkovito usmerile v aktivno politiko zaposlovanja na delovnih mestih. Na pasti takšnega ravnanja smo opozarjali. Ko posameznik dela preko s.p. opravlja storitev na trgu storitev in ga delovnopravna zakonodaja ne ščiti nasproti tistemu, ki delo naroči v obliki storitve, ne glede na to, ali mu omogoči, da dela v prostorih delodajalca. Delovnopravno zakonodajo bomo prilagodili tako, da do takih izkoriščanj ne bo prišlo. Jasno bomo definirali razmejitev med opravljanjem storitve in opravljanjem dela s fiktivnim prikazovanjem storitve. Ob tem je potrebno opozoriti, da so sankcije za takšno ravnanje določene že od leta 2000. Seveda pa delujejo ob predpostavki, da je delovna inšpekcija učinkovita in ažurna.

ZARES
S sprejetjem Zakona o urejanju trga dela podatkov o naročilu avtorskega dela ni več treba sporočati zavodu RS za zaposlovanje. Z namenom vzpostavitve boljšega nadzora nad sklepanjem avtorskih pogodb bi bilo smiselno čim prej sprejeti ustrezne ukrepe oz. spremembe zakonodaje.
Tudi tukaj je treba izpostavili etiko poslovanja, nujno potrebne spremembe zakonodaje (izenačiti vsako delo; poenotit višino prispevkov) in nujnost spremembe delovanja delodajalcev v smeri večje družbene odgovornosti, več pozornosti pa je treba vložiti tudi v javno osveščanje o tej problematiki oz. izkoriščanju in izigravanju delovnopravne zakonodaje.

SLS
Z ukrepi na javnofinančnem in administrativnem področju bomo spodbujali zaposlovanje za nedoločen čas, ravno z namenom preprečevanja podobnih primerov t.i. najemanja delovne sile. Uvedli bomo pavšalni davek za manjša in mikro podjetja, ki bo tesno povezan ravno s številom zaposlenih (za več zaposlenih za nedoločen čas - nižji pavšalni davek), kar bi spodbudilo zaposlovanja v redna delovna razmerja, ki edina prinašajo finančno neodvisnost posameznika. Delovna zakonodaja je toga in delodajalci se bojijo zaposlovati, ker težko predvidevajo kaj se bo zgodilo v prihodnosti in če bo morda treba delavca tudi odpustiti. Omogočiti je treba lažje zaposlovanje, a tudi odpuščanje, ko je to potrebno (tu nastopi socialna država) pa potrebe po siljenju delavcev v odpiranje sp ne bo več.
Kar se pa tiče samostojnih podjetnikov in malih podjetjih, pa predvidevamo predvsem v smeri, da bodo normirani stroški za svobodne poklice, podjetnike, obrtnike, kmete, družinska podjetja ipd. za različne tipe samostojnih poklicev in podjetnikov različni, gibali se bodo vse tja do 90 %, kar pomeni, da bomo spremljali dejanske prihodke, odhodke pa v vnaprej priznanem deležu, s čimer bomo te subjekte tudi bistveno razbremenili nepotrebne administracije. Za samozaposlene, družinska podjetja ter začetnike v gospodarski dejavnosti pa bomo uvedli dodatne administrativne in davčne ugodnosti z degresivno lestvico.

SD
Zlorabljanje statusa samostojnega podjetnika za zniževanje zaščite in cene zaposlenih, ki bi sicer morali biti zaposleni v rednem delovnem razmerju je nesprejemljivo. Zato bomo s spremembami ZDR take zlorabe preprečevali z ustreznejšem davčnim in delovnopravnim nadzorom.

Pozitivna Slovenija
Potrebno je preprečiti, da je delo preko sp zgolj nadomestek za zaposlitev. Tudi to je predvsem delo inšpekcij.