Za delo v pisarni je značilno predvsem dolgotrajno sedenje. Zdravniške raziskave so pokazale, da se zato poveča tveganje za motnje v delovanju skeleta in mišic. Ljudje, ki večino dela opravijo sede, so tudi bolj nagnjeni k debelosti, diabetesu, rakavim obolenjem ter boleznim srca in ožilja. Povečano tveganje za te bolezni naj bi obstajalo kljub redni telesni vadbi. K ohranitvi zdravja naj bi najbolj pripomogla sedala, ki nas silijo k zravnani drži.

Motivacijski sestanki in teambuildingi, ki so namenjeni povečevanju zadovoljstva med zaposlenimi, imajo lahko ravno nasprotni učinek. Če ljudi silimo, naj se počutijo dobro, čeprav se ne, lahko ravno to poudari njihova slaba občutja, zaradi česar lahko zapadejo v depresijo. To so v eni izmed svojih raziskav ugotovili znanstveniki z univerze Waterloo.

Poslovne stavbe, v katerih je več pisarn, so pogosto pravo leglo različnih bolezni. Strokovnjaki uporabljajo izraz sindrom bolne stavbe, s katerim naj bi označevali bolezni, ki so posledica dela v slabše vzdrževanih poslovnih stavbah. Raziskave so pokazale, da je zrak v takih stavbah lahko tudi do 100-krat bolj umazan kot zunaj. Uslužbenci naj bi bili izpostavljeni različnim plinom in kemikalijam, za kar naj bi bile v glavnem odgovorne klimatske naprave, preko katerih naj bi se širili različni toksini, bakterije in celo plesen.

Fotokopirne naprave in laserski tiskalniki naj bi bili zaradi ozona in tonerjev krivi za številne pulmološke težave, saj naj bi mikro delci preko pljuč prehajali v kri.

Če uporabljate prenosnik v naročju, namesto da bi ga položili na mizo, imate zaradi pregrevanja težave s kožo, pri moških pa so znanstveniki z univerze NYU ugotovili celo zmanjšanje števila spermijev zaradi pregrevanja mednožja.

Dolgotrajno prekomerno delo, na primer več kot 10 ur na dan, kar za 60 odstotkov poveča možnost obolenj srca in ožilja.
Dolgotrajno gledanje v ekran največkrat povzroča kratkotrajne težave, kot sta glavobol ali celo migrena. Pogoste pa so tudi motnje vida ali trajne okvare oči.

Če ste v pisarni stalno izpostavljeni nenaravni svetlobi, telo izgubi občutek za čas. Posledice so lahko izredno hude: velika utrujenost, stres, visok krvni tlak in celo povečano tveganje za določene oblike raka.

Študija univerze v Londonu je pokazala, da lahko tudi pretirano dolgočasje skrajša življenje. Ljudje, ki se pogosto pritožujejo nad monotonijo, naj bi bolj pogosto umirali zaradi kapi ali bolezni srca.

Leglo bolezni so tudi tipkovnice. Mikrobiologi so ugotovili, da je lahko na tipkovnicah tudi do petkrat več bakterij kot na stranišču, med njimi celo e.Coli in stafilokoki, ki povzročajo številne infekcijske bolezni.

Če preveč tipkate, lahko dobite sindrom karpalnega kanala, ki se kaže kot hude bolečine v zapestju, ki se pogosto razširijo po vsej roki.