Rezultati nadalje navajajo, da kar vsak četrti delavec, ki na teden dela več kot 60 ur, trpi zaradi motenj spanja, podobne težave pa ima le vsak deseti delavec, ki dela le za polovični delovni čas. Težave s hrbtenico ima med 30 in 60% zaposlenih za poln delovni čas, kar vsak deseti, ki pogosto dela več kot 60 ur na teden, pa ima težave s srcem.

Med dejavniki, ki prav tako ogrožajo zdravje, znanstveniki uvrščajo še več izmensko delo, delo ob koncih tedna in redno podaljšan delovni čas.

Raziskovalci delavcem zato priporočajo, da si delo, če je le mogoče, pravilno razporedijo čez dan. Bioritem človeka je namreč naravnan tako, da je človek ob različnih delih dneva primeren za različna opravila. In čeprav je povsem mogoče, da bo 16-urni delovni dan koristil vaši denarnici, bo na drugi strani na dolgi rok temeljito načel vaše zdravje!

Juliane Hanisch Berndt pravi: »Obstaja sedem temeljnih pravil za zares učinkovit delovni dan. Z upoštevanjem teh pravil, boste sledili svojemu bioritmu. Delo bo opravljeno bolje, hitreje in brez, da bi s tem škodovali lastnemu zdravju. Če to ni mogoče, pač se mora seveda vsak zaposleni sam
odločiti, ali je pripravljen delati tudi ob najbolj nemogočih in celo škodljivih urah. Za to obstajajo predpisi, seveda pa je treba, da nadrejeni natančno ve, koliko nadurnega dela je bilo opravljenega, da je lahko primerno plačano!«

Kako naj bi torej potekal delovni dan?

1. Priprava na delovne naloge
Že na poti v službo si v glavi naredite okviren razpored, kaj se bo ta dan dogajalo v službi, kateri sestanki vas čakajo in kateri bodo največji izzivi in dela, ki morajo biti ta dan nujno opravljena.

2. Razdelite si dan
E-pošta, nenadni telefoni, druga sporočila … Vse to bo čez dan motilo vaš idealen delovni načrt, zato bodite na to pripravljeni, skušajte pa najti časovna obdobja, v katerih ne odgovarjate na e-pošto in morda celo na telefon ne, da lahko opravite nekaj dela v enem kosu, brez motenj. Tako se bodo tudi zmanjšale možnosti napak.

3. Naloge, ki imajo prioriteto
Opravite jih med osmo in enajsto uro! Najverjetneje zahtevajo visok nivo koncentracije, ta pa je v tem časovnem obdobju na višku.

4.'Odklopite' se
V času okoli kosila storilnost nekoliko pade. Pomembno je, da si v tem času vzamete odmor za hrano ali vsaj odmor od dela in napolnite baterije za popoldansko delo. Je pa to dobro časovno obdobje za sestanke (lahko tudi ob hrani), kjer bi se naj kovale kreativne ideje in načrti za prihodnost.

5. Čas za nove projekte …
Okoli četrte ure popoldne doseže telo nov visok nivo storilnosti. Postorite še zadnja pomembna opravila, po tem času bo koncentracija slabša, pripravljenost na delo pa se bo približevala ničli.

6. Premislite, kaj vse bo treba postoriti jutri
In to tik preden se odpravite domov. Premislite, katera dela bo najbolj nujno opraviti in kaj bo, če vam bo zmanjkalo časa, lahko še nekaj časa počakalo, vi pa se boste tako izognili naduram.

7. Zaključite delovni dan
To lahko počnete na poti domov. Premislite, kaj vam je dobro uspelo, kaj bo treba še postoriti, popraviti, ponovno premisliti … Nato pa naj služba ostane v službi in predvsem pred vrati vašega doma. Pravico imate do prostega večera in izkoristite jo, saj boste, če se boste izogibali neprestanemu bremenu službe, veliko postorili tudi za svoje zdravje.