S tožbo hoče doseči, da ji država prizna, da gre za bolezen, ki je posledica njene službe. Verena je namreč vse od leta 1984 poučevala na šolskem centru Grevenbroich, kjer je učila kemijo, biologijo in živilsko tehnologijo. Potem pa leta 2005 šokantna diagnoza: rak dojke.

Metastaze so se širile s svetlobno hitrostjo, njeno telo pa je bilo komajda dovolj močno, da je preživelo številne operacije, kemoterapije in obsevanja. V usodo se ni vdala, je pa vseskozi skušala razumeti, odkod bolezen, če je živela po načelih, ki jih zdravniki opredeljujejo kot zdrav življenjski slog.

Kmalu je ugotovila, da so za njeno stanje najbrž krivi strupi, ki so jo obdajali vse življenje. Kot učiteljica živilske tehnologije je imela veliko opravka s kemikalijami, ki vsebujejo kancerogen benzol, kot pravi, je učilnica po tej snovi včasih smrdela cele dneve. Potem pa je tukaj še formaldehid s katerim so bila prepojena tla in ga je tako vsakodnevno vdihavala več let.

Čeprav na šoli trdijo, da so opravili vse potrebne meritve, ki so pokazale, da je prisotnost nekaterih kemikalij v učilnici res visoka, a ne presega dovoljenih vrednosti, pa Verena vztraja pri svojem. Ni namreč edina, ki je poučevala v tej učilnici in hudo zbolela. Njeni tožbi se je tako pridružil tudi soprog nekdanje sodelavke, ki je medtem bolj z boleznijo žal že izgubila. S smrtonosnim rakom pa se medtem bori tudi njena naslednica, ki je prav tako poučevala v zloglasni učilnici 1.107. Na šoli sicer poučuje 120 učiteljev, obiskuje pa jo 2600 učencev, Verenine obtožbe skrbijo tudi slednje, saj se bojijo, da bodo nekoč v prihodnosti zboleli tudi njihovi otroci.