Ženske v EU v povprečju zaslužijo 16,4 odstotka manj kakor moški, v Sloveniji je ta razlika v povprečju najnižja med državami članicami EU, saj znaša 4,4 odstotka. Najnižjo razliko imajo na Poljskem (1,9 odstotka), najvišjo pa v Avstriji in na Češkem (25,5 odstotka).

Slovenija je res država z eno najnižjih razlik med plačami žensk in moških, vendar pa se je razlika med letoma 2008 in 2009 zmanjšala za dobrih pet odstotnih točk (2008 8,5 odstotka, 2009 3,2 odstotka) na račun tega, da se je v letu 2009 že poznal vpliv gospodarske krize in se je glede na preteklo leto zmanjšalo število zaposlenih oseb, pri čemer se je v večini dejavnosti bolj zmanjšalo število zaposlenih žensk kot moških. Istočasno pa je bil indeks povprečnih plač žensk (106,2) višji v primerjavi z indeksom rasti plač moških (101,2).

Na podlagi tega bi lahko sklepali, da se je v večji meri zmanjšalo število žensk z nižjimi plačami, kar je pomenilo višji dvig povprečne plače kakor pri moških. Občutno zmanjšanje plačne vrzeli tako ni posledica večje enakosti žensk in moških, ampak je posledica drugih dejavnikov. Pričakujemo lahko, kakor se je zgodilo tudi v postranzicijskem obdobju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, da se bo po umiritvi krize plačna vrzel med ženskami in moškimi spet dvignila, saj se bo zviševala zaposlenost moških v dejavnostih, ki so finančno uspešnejše od dejavnosti, v katerih so tradicionalno zaposlene ženske.

Belgijsko predsedstvo je leta 2010 pripravilo podrobnejšo raziskavo o plačni vrzeli v državah EU. Podatki kažejo naslednje:

Pri zaposlenih s polnim delovnim časom je razlika med povprečno mesečno bruto plačo ženske in moškega znašala 6 odstotkov (EU-24 20 %).

Plačna vrzel za povprečno bruto urno plačilo zaposlenih s polnim in s krajšim delovnim časom je bila v Sloveniji leta 2006 8 odstotkov v javnem sektorju in 12 odstotkov v zasebnem sektorju, v EU-24 je v javnem sektorju znašala 17 odstotkov, v zasebnem 22 odstotkov.

Na letni ravni je razlika med povprečno letno bruto plačo moškega in povprečno letno bruto plačo ženske v Sloveniji znašala 18 odstotkov (javni sektor 11 odstotkov, zasebni 13 odstotkov). V EU-24 je znašala 32 odstotkov (javni sektor 24 odstotkov, zasebni 30 odstotkov).

V petih sektorjih, kjer največji delež zaposlenih predstavljajo ženske, je bila leta 2006 v Sloveniji plačna vrzel 9 odstotkov, v petih sektorjih, kjer največji delež predstavljajo moški, pa 6 odstotkov.

V petih poklicnih skupinah, kjer največji delež predstavljajo ženske, je bila leta 2006 v Sloveniji plačna vrzel 7 odstotkov, v petih poklicnih skupinah, kjer največji delež predstavljajo moški, pa 25 odstotkov.

Razlike med plačili žensk in moških glede na vrsto delovnega časa (polni, krajši):

• Leta 2006 so v Sloveniji ženske, zaposlene s krajšim delovnim časom, na uro zaslužile 1,60 EUR bruto (26 odstotkov) manj kakor ženske, zaposlene s polnim delovnim časom.

• Ženske, zaposlene s krajšim delovnim časom, so leta 2006 v Sloveniji zaslužile 1,65 EUR bruto na uro (26 odstotkov) manj kakor moški, zaposleni s krajšim delovnim časom.

• Med moškimi, zaposlenimi s polnim delovnim časom in tistimi, zaposlenimi s krajšim delovnim časom je razlika 0,32 EUR bruto na uro (5 odstotkov) v korist prvih.

• Ženske, ki so leta 2006 delale s krajšim delovnim časom, so zaslužile 1,97 EUR bruto na uro (30 odstotkov) manj kakor moški, ki so delali s polnim delovnim časom. Preračunano na 174-urno povprečno mesečno delovno obveznost (polni delovni čas), bi to pomenilo 342,78 EUR manjši bruto mesečni dohodek žensk.