Kevin Roos se je odločil, da bo vsaj en dan svojega življenja preživel kot milijarder, pa če zgolj za to, da bo lahko navadnim smrtnikom opisal, kako živijo ultra bogati. Absurdno draga oblačila, zasebno letalo, limuzina s šoferjem, vila z bazenom in golf igriščem, kosilo v VIP-klubu in še kaj mu je uspelo doživeti. Pa mu je v tem kratkem času uspelo spoznati prednosti in slabosti življenja najbogatejših? Ga je en dan v oblakih spremenil?

Svoj dan med svetovno elito je začel ob 6. uri, ko mu je šofer odprl vrata 300.000 evrov vrednega rolls roycea, ki ga je odpeljal na zajtrk v klub Core, kamor zahajajo samo izbranci. Da si lahko privoščijo belo špinačno omleto, morajo člani plačati 15.000 dolarjev letne članarine in pred tem še dodatnih 50.000 dolarjev ob prvi prijavi. Kljub tem zneskom ni nujno, da boste v klub sprejeti, saj vas morajo potrditi ostali člani.

Po zajtrku se je v limuzini odpeljal do letališča, kjer ga je čakalo zasebno letalo enega izmed resničnih milijarderjev, upravljavca kapitala z Wall Streeta, ki je želel, da njegovo ime ostane skrito. Skupaj sta se z letalom gulfstream IV, ki mimogrede stane 36 milijonov dolarjev in je najbolj priljubljeno reaktivno letalo ultra bogatih, odpravila v obmorsko letovišče Sea Island, kjer kraljujejo večmilijonske počitniške vile in golf igrišča. Med poletom se je hotel Kevin poučiti iz prve roke, kako se počutijo milijarderji. Hotel je preveriti, ali držijo ugotovitve raziskave, ki so jo leta 2010 opravili na univerzi Princeton in je pokazala, da naj bi imeli milijarderji enake težave kot navadni smrtniki: zdravje, družina in težave na delovnem mestu. Kot je lahko izvedel iz pogovora s svojim gostiteljem, se ta ne počuti nič bolj srečnega. Meni le, da so zanj stvari zaradi obilice denarja malce lažje.

Po pristanku ju je že na pisti čakal mercedes. Na vsakem koraku so ju spremljali služabniki, odpirali so jima vrata, nosili prtljago, stregli pijačo in priboljške. In tri ure kasneje sta bila zopet v New Yorku. Kevin si je kot veliko milijarderjev omislil še telesnega stražarja in odšel na eno redkih mest v New Yorku, kjer kar 140 bogatašev plačuje 13.000 dolarjev na leto za to, da poslušajo ukaze. V fitnes osebnega trenerja Johna Sitarasa, nekdanjega bodybuilderja, kjer med vadbo za vsakega milijarderja skrbita dva trenerja.

Po športu je sledil še čas za kulturo in obisk znamenite metropolitanske opere in predstave Macbeth, po tem še skok v enega najbolj trendovskih lokalov The Box. In nato, čas za razmislek.

Že med dnevom je Kevin opazil, da bogataši niso nikoli sami. Vedno je ob njih nekdo, ki namesto njih skrbi za najbolj banalne stvari: šoferji, telesni stražarji, tajnice, služabniki. Psiholog dr. Gruber mu je pojasnil, da so raziskave pokazale, da so zaradi tega bogataši težje sproščeni, saj jih vedno spremlja nekdo, ki ne prihaja iz kroga njemu bližnjih.

Kljub temu da je novinar New York Timesa praktično cel dan posvetil uživanju, je na koncu ugotovil, da je izčrpan bolj kot po celodnevnem delovniku. Na koncu je v sebi začutil, da ga na eni strani tako življenje privlači, po drugi pa se mu gabi. Kot je zapisal, ni prepričan, da bi se lahko kadar koli navadil na tako življenje. A tolažbo je zopet našel pri psihologih, ki so mu razložili, da se tem občutkom reče sindrom nenadnega bogastva in je precej pogost pri ljudeh, ki nenadoma obogatijo. Kot mu je še povedal dr. Gruber, so ta sindrom do sedaj še vsi preboleli. Bi ga vi?