Znanstveniki z univerze Yale so naredili raziskavo, s katero so želeli ugotoviti, kakšen vtis dajejo ljudje, ki v službi veliko govorijo. V raziskavi je sodelovalo 156 ljudi, ki so dobili v branje članek, ki je opisoval navideznega šefa. Opisi so bili različni: molčeči šef, gostobesedni šef, molčeča šefica in gostobesedna šefica. Udeleženci so morali nato z ocenami med ena in sedem oceniti, kako kompetentna se jim zdi opisana oseba.

Najvišjo povprečno oceno so prejeli gostobesedni moški 5,64, sledijo molčeče ženske s povprečno oceno 5,62, tihi moški šefi so dobili povprečno oceno 5,11, ženske šefice, ki veliko govorijo, pa le 4,83.

Rezultate je potrdila tudi nepovezana raziskava profesorice Victorie Brescoll, s katero je preverjala, kako čas govorjenja in spol govorca vplivata na podobo, ki jo ustvarjajo ameriški senatorji in senatorke. Ugotovila je, da obstaja pri senatorjih, torej moških govorcih, velika povezanost med količino govora in vplivnostjo, medtem ko pri ženskah tega vpliva ni zaznala.

Ob tem je profesorica Brescollova zapisala še, da želi javnost moške govorce za veliko besed nagraditi, medtem ko ženske, ki veliko govorijo, ustvarjajo vtis, da so oblastniške in domišljave.

Ugotovitev raziskave seveda ni, da je z ženskami, ki govorijo in izražajo svoja mnenja, kaj narobe, ampak da v naši družbi na žalost še vedno ni dovolj spoštovanja žensk na vodilnih položajih ter da se premalo cenijo njihova mnenja.