Kar 90 odstotkov svoje predsedniške plače, je v dveh mandatih, ki so za njim, predsednik Urugvaja José Mujica razdal v dobrodelne namene. Zaradi svoje za politika netipične skromnosti je postal znan po celem svetu. Še vedno je med ljudstvom zelo priljubljen, vendar zakon več kot dva mandata na položaju predsednika ne dovoljuje, zato se bo sedaj prisiljen posloviti.
Kdo je predsednik, ki še vedno dela na svoji kmetiji?
Za mnoge politike bi lahko rekli, da se najbrž težko poistovetijo z življenjem večine, ki jih izvoli na njihove položaje. A to ne velja tudi za Mujico. Še vedno z ženo živita na svoji povsem skromni kmetiji blizu glavnega mesta Urugvaja, Montevidea. Na kmetiji se tako kot vedno ukvarjata z vzgajanjem cvetlic. Na posestvu pa živi še 14 drugih družin, večinoma ostarelih parov, ki jim predsednik ne zaračunava najemnine. "Smo kot nekakšen dom upokojencev," se pošali za BBC, ko jim odpre vrata svojega doma. Nikoli ne bi uganili, da ste pred hišo predsednika, pove novinar. Zunaj se na soncu suši perilo. Dom varujeta le dva varnostnika in pes s tremi nogami.
"Tako sem živel večino življenja," pove. "In dovolj mi je to, kar imam," nadaljuje, ko pojasnjuje, zakaj se kar 90 odstotkom svoje plače odreka. Okoli 10 tisoč evrov gre tako mesečno iz predsedniške palače različnim humanitarnim organizacijam. Sam preživi s povprečno urugvajsko plačo. "Pravijo mi najrevnejši predsednik, vendar se sam ne počutim reven. Zame so revni tisti, ki vsak dan delajo samo zato, da bi vzdrževali svoj drag življenjski stil in v življenju stremijo le za tem, da bi imeli še več. Bolj svobodnega se počutim, če sem zadovoljen z manj. Potem mi ni treba kot suženj garati samo, da bi imel več. Čas raje zapravim zase."
14 let je preživel kot politični zapornik
To je pogled na svet, ki ga je izoblikoval tudi zaradi tega, ker je zaradi sodelovanja v gverilski skupini, ki se je borila proti vladajoči politiki, za 14 let pristal v zaporu. Praktično ves ta čas je v zelo krutih razmerah preživel v samici. Le enkrat na dan je lahko uporabil stranišče, zato je bila največja zmaga, ki si jo je priboril v tem obdobju, kot je nekoč zaupal časopisu Guardian, to, da je ječarje prepričal, da mu dodelijo kahlico. Iz zapora so ga izpustili leta 1985, ko se je zamenjala oblast. Kot predsednik bi se Mujica lahko maščeval tistim, ki so ga v zaporu mučili, a tega ni storil. Delali so tisto, kar jim je bilo ukazano, preprosto razloži.
Kot mlad človek se je boril za bolj pravičen svet, kot predsednik je predvsem želel, da bi čim več ljudi živelo čim boljše. In da se to zgodi, ne moreš ostati idealist, pojasnjuje. Moraš biti pragmatičen. "Da bi uresničil neko utopijo, nimaš pravice pozabiti, da je za vsakega posameznika najbolj pomembno življenje, ki ga živi tukaj in sedaj. Glavna naloga predsednika je, da za ljudi izboljša danes, ne jutri." Nekoč se je boril proti tujim korporacijam, danes jim ponuja davčne olajšave, da odpirajo svoja predstavništva v njegovi državi. "V tem trenutku mora kapitalizem tukaj pač delovati," pove sicer prepričan socialist. "Ne morem kapitalizma čez noč ukiniti, saj bi zaradi tega trpeli ljudje, za katere se borim. Namesto da bi imeli več kruha, kar je moj cilj, bi ga imeli manj."
Med svojima dvema mandatoma je legaliziral splav in poroko med istospolnimi partnerji. "Samo legaliziral sem, da ljudje lahko živijo tako, kot si želijo živeti, če pri tem nikomur ne škodujejo," razloži slednjo odločitev. Druge politike obtožuje, da jih bolj kot ljudje zanima, kako se bodo obdržali na svojih stolčkih. Sam je eden izmed le treh predsednikov, ki so jih Urugvajci po prvem mandatu izvolili še enkrat. A kot vedno pravi predsednik, ki vozi 25 let star avto: "Če sem predsednik, še ne pomeni, da nisem več tudi čisto navaden preprost človek." Predsednik za zgled.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV