"Ko sem bil star 24 let, sem mislil, da imam vse, kar bi si lahko poželel. Stanovanje v 43. nadstropju zgradbe, ki je prejela prestižno nagrado za svojo arhitekturo. Z okni od tal do stropa, s katerih se je razprostriral pogled na zaliv ali park," pripoveduje. "Samo šest mesecev je minilo, preden sem se tega naveličal."

Zbral je pogum, da se bogastvu odreče

Star je bil 29 let, ko je zbral pogum, da se svojemu bogastvu odreče. "Zgodilo se je, ko sem med svojimi potovanji zašel v budistični samostan na majhnem tajskem otoku. Ko sem prestopil prag, sem se moral odreči vsej svoji lastnini, tudi telefonu in računalniku. Tako sem živel 10 dni. Zajeli so me občutki, ki so me prežemali zadnjih pet let. Dokončno sem spoznal, da sem nekaj iskal. In ugotovil, da v zadnjih petih letih nikoli nisem bil bolj srečen, kot v tistem trenutku, ko nisem imel ničesar." Prišel je do zaključka, da ne potrebuje vsega, kar obstaja na svetu, ampak le tisto, kar mu res pride prav. Zato se je odrekel večini svoje lastnine kot tudi stanovanju. Večino časa potuje, dela po kavarnah po celem svetu.

"Štiri leta že živim iz svojega nahrbtnika," pravi. "In ni treba biti profesionalen igralec pokra, da začneš tako živeti. Ljudje mi vedno pripovedujejo, kako mi zavidajo, a si ne morejo privoščiti, da bi tako zaživeli še sami, ker imajo doma preveč obveznosti ali ne zaslužijo dovolj. To so samo izgovori. V dobi interneta je mogoče marsikatero delo opravljati, medtem ko potuješ. Po celem svetu je mogoče zelo poceni najeti stanovanje ali živeti nekaj časa celo pri nekom doma. Če imaš internet, z lahkoto tudi ohranjaš stike s svojo družino in prijatelji, pa če si v Peruju ali na Japonskem. Četudi se v življenju počutimo nesrečni, težko zberemo pogum, da nekaj spremenimo. V resnici živimo v času, ko tega še nikoli ni bilo lažje storiti."