Voditelj oddaje Štartaj, Slovenija! Matija Goljar je znova gostil pogovor s skupino strokovnjakov in Nino Slapšak, ki se je v oddaji predstavila s pralnim praškom Odori.

Nina je ponosno dejala, da ima že enega zaposlenega, ki ji pomaga s proizvodnjo, ko je ona na terenu. Ima pa ogromno dela – ne le s pralnim praškom, temveč tudi z drugimi izdelki, ki jih pripravlja. Tako je napovedala, da bo do novega leta na trg poslala tudi odstranjevalec trdovratnih madežev, pripravlja pa tudi druga naravna čistila.

Sicer pravi, da si omejitev ne postavlja in da je pripravljena na nove korake na njeni poslovni poti. Tudi na številna nova naročila. In kako ji vse to uspe? Razvija nove izdelke, pripravlja pralne praške, s katerimi mora napolniti Sparove police? In če še pomislimo, da so slednji narejeni ročno ...

Gregor Sakovič, vodja NLB Centra inovativnega podjetništva, je pri tem opozoril na velika tveganja, če je podjetje le en človek, ki opravlja delo za 15 oseb. Na začetku še gre, a ko se posel začne razvijati, je vse več dela. Ena oseba na dolgi rok tako ne more delati, saj bo pregorela. Ko se podjetje širi, je treba razmišljati tudi o dodatnih zaposlenih.

Prav tako opozarja na tveganje, če podjetje prehitro raste. Načrt ni dovolj, potrebno je načrtovanje, pravi Sakovič in dodaja, da podjetnik mora ves čas načrtovati, kako naprej, kaj se lahko zaplete, mora predvideti, kaj bo šlo v poslu dobro in kaj morda slabo, mora zaznati nevarnosti … In na vsa morebitna tveganja se je treba dobro pripraviti. Če pogledamo Ninin posel: ima tudi vrt, kjer goji rastline za pralni prašek. Kaj pa, če se zgodi poplava ali suša? Kaj če ostane brez vseh surovin? Kako bo na trg spravila svoje izdelke, če ostane brez surovin? O vsem tem mora podjetnik razmišljati in si plesti varnostne mreže za vse možne črne scenarije.

Pomislite tudi na to, kaj se zgodi, če podjetnik nenadoma dobi naročilo, ki je res veliko. Če se proizvodnja poveča, to seveda tudi stane. Nina ob visokem naročilu Spara ni imela težav, saj ji je trgovec zagotovil plačilo. S tem denarjem je lahko pokrila vse stroške, ki jih ima s povečano proizvodnjo. Kaj pa bi se zgodilo, če ne bi imela te sreče, da pravočasno dobi plačilo? Veliko podjetnikov enostavno nima finančnih sredstev, da bi lahko naročilo pripravilo, ali pa mora hitro zagotoviti sredstva, s katerimi plača proizvodnjo. Prav zato so tu banke, ki lahko v tem vmesnem času pomagajo s finančnimi sredstvi. In če banka vidi, da ima podjetnik podpisano pogodbo z nekim resnim trgovcem, kot je na primer Spar, potem se lažje odloči za odobritev financiranja.

Kje se še podjetniki uštejejo? Pri denarnem toku. Sakovič pravi, da je to kisik v sistemu podjetja. Če hoče podjetnik normalno delovati ali dobiti neka dodatna denarna sredstva, mora biti stanje na njegovem računu vedno v pozitivi. Denar, ki pride na račun, investiraš v razvoj, a številni ga porabijo tudi ta nekaj, kar ni posel. To seveda ni zgrešeno, a pri tem je treba biti racionalen. Sakovič pri tem opozarja tudi, da je treba preračunati vse stroške, tudi stroške tveganja, in nato delovati v okvirjih načrtovanja.

Kako določiti primerno ceno izdelka? Sakovič pravi, da ne sme biti ne prenizka ne previsoka. Nina pri tem razloži, kako je za svoj pralni prašek postavila ceno: glede na to, da je vse ročno narejeno, je cena več kot primerna. Pri tem pa mnogi podjetniki in tudi kupci pozabljajo, da s tem denarjem morajo poplačati tudi embalažo, škatle, folije, palete, transport do trgovin …

Pri tem ji je prikimaval Marjan Štirn, pomočnik vodje logistike Spar Slovenija, ki poudarja, da je logistika izredno pomembna. In tega bi se morali zavedati tudi podjetniki. Kako boš svoje izdelke pakiral v večje škatle za transport? Koliko izdelkov bo v škatli, da jo lahko še brez težav dvigneš? Koliko škatel bo šlo na eno paleto in koliko palet v tovornjak?

In vse je treba standardizirat: vsak izdelek, vsaka škatla, vsaka paleta … vse mora imeti svoje črtne kode. Kje pa jih podjetnik sploh dobi? Pri podjetju GS1. Tako bo vaš izdelek globalno prepoznaven. A tudi tu se lahko zaplete: hitro se lahko zgodi, da čitalci ne prepoznajo in zaznajo kode, saj je slabo natisnjena na embalaži. "Slaba koda je kot kamenček v supergi," opozarja Matjaž Martini, tehnični svetovalec GS1 Slovenija. 

In še ena zanimivost!

Pravi podjetnik se mora znajti in obrniti v parih sekundah. Tako je Nina tudi dokazala, da je iz pravega testa. Ko je prišla na predstavitveni pogovor z ustvarjalci oddaje Štartaj, Slovenija!, je bila prepričana, da bi v oddaji sodelovala z naravno kremo za sončenje. A glede na to, da se je oddaja začela jeseni in traja še v zimo ... Krema za sončenje ni prava izbira, mar ne? Zato se je Nina zelo hitro znašla in kot prava profesionalka zbranim predstavila svoj pralni prašek. In takoj jih je prepričala, da gre za pravi produkt! 

Žana Močnik iz agencije Formitas je dejala, da je imela Nina ustvarjene že številne izdelke in da je za prav vsakim znala stati. Prepričalo jih je tudi to, da je znala za vsak svoj izdelek strokovno razložiti, iz česa je narejen in kako je narejen. Močnikova je sicer napovedala, da so pralni praški naslednji veliki hit med potrošniki, ki prisegajo na naravne izdelke.