Od kje ljubezen do soli in kakšni so bili tvoji začetki?

Na to ti ne morem odgovoriti, ker nimam pojma. Začelo se je tako, da sem nekega dne sol zmešal z zelišči, ki so bile na kuhinjski omarici. Verjetno se je ljubezenska zgodba začela že takrat, sčasoma pa se je poglobila. Še zdaj se spomnim, da sem to naredil v možnarju, ki je še od mojega pradedka in je najbrž star vsaj sto let, to pa preprosto zato, ker sem hotel, da imajo testenine boljši okus. In potem me je ta okus navdušil. Iz tega naključja se je začela moja zgodba, zdaj pa sem tako daleč, da se s soljo že pogovarjam.

Na kakšne težave si naletel kot mladi poslovnež brez izkušenj?

Še vedno naletavam nanje (smeh)! Najprej moram poudariti, da se nimam za podjetnika. Jaz bi potreboval menedžerja, ker mi podjetniška plat sploh ne leži. Največ, kar sem naredil, je to, da sem pisal v nekaj restavracij, za katere sem si želel, da bi imele mojo sol. Vse ostalo, kar sem dosegel, je bilo ponujeno s strani strank, partnerjev in prijateljev. Tako da ja, podjetnik nisem, če bi bil, bi imel več denarja in bi vse skupaj najbrž znal še boljše unovčiti, ampak sem pač bolj umetniško usmerjen, finančna plat pa mi ni zabavna in me dela živčnega. Mislim, da si Barba sol sama odpira vrata, saj z njo po navadi ostanemo, kamor pridemo. Težava pa izvira tudi iz tega, da je Slovenija malo posebna. Se mi zdi, da če si malo drugačen, te želijo takoj pobarvati nazaj v sivo. Po eni strani si deležen odličnih odzivov, po drugi strani pa se moraš leta in leta boriti, da te v Sloveniji zares razumejo, pa četudi te v tujini že hvalijo.

Včasih se mi zdi, da ti v Sloveniji vsi privoščijo uspeh, dokler ga ne dobiš.

Tako je! To si zares lepo povedal. Ampak ne vem, zakaj je tako ... Ali je to, ker smo tako majhni ali ker nekomu iz svojega okolja ne privoščiš, da uspe ... Ampak saj, kaj pa je uspeh? Nekomu uspeh predstavlja to, da je njegova sol v restavraciji z Michelinovo zvezdico, za drugega pa to, da ima na banki milijon evrov. To je zelo subjektivno. Jaz imam sicer rad tradicijo in slovenske korenine, ampak nisem pa tak ... Vsakomur, ki nekaj dela z ljubeznijo in zagnanostjo, privoščim uspeh. In to želim privzgojiti tudi svojima otrokoma. Veselim se, da spoznata podjetnike, ki so nekaj ustvarjali, saj je prav, da začutita bistvo podjetništva. Tudi zdaj se trudim, da sta čim bolj vpletena v ves postopek podjetništva pri meni. Kot sem omenil prej, pa je tudi veliko ljudi, ki te ves čas hvalijo, a enkrat niso kupili niti ene soli. Meni všečki na družbenih omrežjih ne pomenijo nič, jaz si z njimi ne plačujem položnic.

Kako rešuješ poslovne težave, s katerimi se srečuješ?

Vsakodnevno in sproti. Vesel sem, ker so v zadnjem času v moje življenje vstopili ljudje, ki jih močno cenim predvsem zaradi njihove podjetniške zgodbe, seveda tudi življenjske. Res sem vesel, da jih imam. Pomagajo mi z nasveti, ki jih sicer nikjer drugje ne bi dobil. Takoj je malenkost lažje, ker takoj vem, na koga se lahko obrnem, zanesem. Še vedno pa je na tebi, da potem te stvari uresničiš.

Zakaj si se odločil za sodelovanje v šovu Štartaj, Slovenija?

Če sem iskren, sem bil najprej skeptičen, ker si svoje soli, ki jo prodajam v tem butičnem okolju, nisem predstavljal v tako ogromnem sistemu, kot je Interspar. To je bilo tudi težko obdobje zame, saj sem pred tem odprl svoj market in za to porabil večino prihrankov. Potem pa sem po nekaj srečanjih ugotovil, da so v tej zgodbi res dobri ljudje.

Kaj pa te zdaj čaka v prihodnosti?

Že pred nekaj leti smo se začeli spogledovati s tujino in tujina z nami in ravno zdaj sem pred velikim projektom, ki tujino tudi vključuje. Poleg tega pa se veselim treh manjših projektov, ki jih delam z drugimi lokalnimi ponudniki. To so zares lepe zgodbe in to je tisto, kar je meni najlepše, saj se iz tega ne razvije zgolj posel, ampak tudi prijateljstvo. Razmišljam tudi o spletni trgovini, ker se je povpraševanje po soleh zares povečalo.

Koliko je v poslu pomembna strast?

Strast je vse! Strast je tista iskrica, ki te bo vedno potegnila iz teme. Strast je luč na koncu tunela. Če ni strasti, ni ničesar. Ni pa dovolj, prisotna mora biti tudi vztrajnost. To dvoje je medsebojno povezano in mislim, da sta to glavni sestavini pri kakršnemkoli projektu. Strast je pa zagotovo prva.

In za konec še to: kaj bi svetoval tistim, ki so na začetku nove sezone Štartaj, Slovenija?

Naj si naredijo zalogo. In naj ne pozabijo, kje so začeli.