Štartaj, Slovenija!

Konec je lahko sladek, grenak ali kaj drugega

Renee Vozelj

19. 04. 2017 08.14

V naslednjih odstavkih vam bom poskušal na kratko orisati okušanje piva.

Renee Vozelj je sodeloval v prvi sezoni oddaje Štartaj, Slovenija! Vsako sredo, in sicer do konca aprila, bo pisal o svoji izkušnji.

Danes je že splošno znano, da je težje nekaj prodati, kot narediti. Ne pravim, da je pivo lahko narediti! Še daleč od tega. Bolj kot se z njim ukvarjam, bolj spoznavam, kako malo vem in kako kompleksno je. Vendar če pomislim na svoje prve prodajne korake pri pivu, se mi zdi skoraj čudežno, da sem prodal celotno prvo serijo steklenic. Pivo je pošlo v nekaj dneh in po ceni, ki je še danes v višavah, predvsem za Zasavje. To ti seveda da zagon in potrditev. Vendar pa če kupec točno ne ve, kaj pričakuje oz. s tem še ni seznanjen, se kaj hitro zgodi, da ga to odvrne. Kot posledica pa ne sledi ponoven nakup. To velja tako pri pivu kot tudi pri drugih izdelkih ali storitvah. Ta prvi krog kupcev so bili seveda ljudje, ki so že poznali pivo iz garaže ali pa so se srečali s craft pivom že kje drugje. Kakor hitro je pošlo, se je naredila druga, tretja runda piva itd.

Seveda je danes to veliko lažje pisati, ocenjevati in gledati nazaj, ko se je z oddajo Štartaj, Slovenija pivo Knap približalo skoraj v vsako manjše mesto. Trenutno je pivo dosegljivo v celotni mreži Sparovih poslovalnic, kar pomeni na več kot 100 lokacijah.

Vsak podjetnik se srečuje z veliko napakami in testi, za katere ni nujno, da so vedno pozitivni. Danes, ko pogledam nazaj, je ena takšnih mojih napak, da ko sem predstavil svoje pivo za uradno prodajo, prej nisem pričel z izobraževanjem kupca. To me tepe še danes. Tukaj se omejujem na širše Zasavje in informiranje o pivu.

Mogoče imamo Zasavci kakšen gen od knapov, da raje pijemo za efekt kot pa okus :) Po pripovedovanju starejših generaciji je ob colngi – plači mesto in z njim gostilne oživelo (ne dolgo nazaj je imelo Trbovlje več kot 100 gostiln). Večina knapov je na dan plače po šihtu – službi zavila v gostilno, če je bila sreča, so glavnino denarja prinesli domov. Svoje čase pa naj bi se žene knapov dogovorile, da one prevzamejo plačo, ker se je zgodilo, da je celotna plača ostala za šankom. Da ne posplošujem, veste, kako je lahko včasih pri prenosu informaciji – iz par lahko nastane nekaj in iz nekaj vsi. Vendar, kjer je dim, je tudi ogenj.

Mnogo je še tovrstnih zgodb in anekdot, da pa ne skrenem s poti, zdaj zares o degustaciji oz. okušanju piva. Prav zaradi te napake, kot je premalo informiran kupec, sem se odločil to popraviti in pivo v Zasavju čim bolj približati ljudem. Obenem pa od njih slišati komentarje na okušanje piva, ki bo šlo naslednje v proizvodnjo.

V naslednjih odstavkih vam bom poskušal na kratko orisati okušanje piva.

Uvodoma obiskovalec na degustaciji sliši, kako pivo nastane in kje se vari pivo. Predstavitev opreme, opis postopka in surovine. Zatem se predstavi kratko zgodovino piva in opis stilov piva. Na koncu sledi še najbolj pričakovani praktični del – degustacija.

Najprej je pomembno, da – glede na stil piva – ima letom primerno temperaturo. Kajti s prehladnimi pivi zakrijemo pomembne okuse. Še vedno pa je lažje imeti hladnejše pivo in ga z rokami v kozarcu pogreti kot pa obratno. Oziroma je dobro, da ga primeren čas pred degustacijo vzamemo iz hladilnika.

Vsekakor priporočam – glede na stil piva – tudi primeren steklen kozarec. Pri nas degustiramo v kozarcu oblike snifter – načeloma za močnejša piva (imperial stout, double ipd.). Prednost tega kozarca je tudi v tem, da lažje pogrejemo pivo, če je premrzlo.

V prvem koraku si ogledamo barvo piva, tako da privzdignemo kozarec proti svetlobi in ocenimo barvo, motnost in peno. Barvo se na tekmovanjih oz. po klasifikaciji ocenjuje na podlagi SRM Standard Reference Method.

V naslednjem koraku pivo malo zavrtimo, tako da vzbudimo skrite arome in obenem obudimo peno piva. Takoj zatem sledi zaznavanje arome piv. Priporoča se nekaj kratkih vdihov in zatem en močnejši vdih.

Po oceni arome piva sledi težko pričakovani korak, ko lahko naredimo požirek piva. Z manjšimi požirki ocenimo okus ali občutek v ustih. Okus v ustih lahko opisuje tudi, kakšno teksturo ima pivo. Visoko alkoholna piva imajo lahko npr. topel občutek. Razlika med pivi se pojavi tudi v stopnji karbonizacije, kar opazimo v tem koraku (eno izmed bolj karboniziranih piv je pšenično pivo).

V zadnjem koraku sledi še ocena pookusa piva. Konec je lahko sladek, grenak ali kaj drugega. Odvisno od stila piva.

S tem pristopom želim približati kulturo pitja piva, da ni vedno nujno po prvem požirku: pivo mi je všeč ali pa ne. Prav tako, da so za različne priložnosti, družbo tudi različna piva. Obenem pa od obiskovalcev dobim tudi povratne informacije glede testnih piv, ki bodo šla v nadaljnjo proizvodnjo.

Je pa seveda tudi pri okušanju piva tako, da več kot vadiš, boljši si. Je pa treba že na začetku biti odprt za nove okuse!

V primeru, da to počnete sami, priporočam primerjanje svojih zaznav z ostalimi pivoljubci na portalih, kot je beeradvocate ali ratebeer.

Če koga zanima udeležba na takšni degustaciji, ga prijazno vabim v naše krasno Zasavje, ki ga lahko predhodno združimo z ogledom rudarskega muzeja in nato degustacijo piva.

Bodite na rekočem: FB stran, www.pivovarna-knap.si renee@pivovarna-knap.si b: Zasavski Pivovar

Naslednjič se beremo zadnjič, beseda več o načrtih in razvoju!