Štartaj, Slovenija!

Tako je računovodkinja dobila idejo za lePotico

Š.Z.

30. 10. 2016 18.55

Janja Štrumbelj je želela prijateljico iz tujine povabiti na kavo in kos potice. Ugotovila je, da jo lahko povabi le na kavo in rogljiček, zato se je odločila ukrepati.

Več videovsebin

07:06
Zgodba o lePotici
06:40
Preizkus lePotice
00:55
To je lePotica

Janja Štrumbelj je obraz za lePotico. Tradicionalno slovensko potico je z nekaj domišljije predstavila v unikatni obliki: kot miniaturno, ročno izdelano pecivo za vsako priložnost. Izbirate lahko med lePotičkami z orehovim, čokoladnim in slivovim nadevom. Preprosto jih postavite v pečico in postrežete sveže pečene.

Prosim, opišite vašo zgodbo.

Glejte novo oddajo "Štartaj, Slovenija!" ob nedeljah ob 17.55 na POP TV, v kateri predstavljajo zgodbe in izdelke 12 slovenskih podjetnikov, ki so jim omogočili poslovno priložnost življenja. Njihove izdelke lahko kupite v vseh megamarketih Interspar!

Kot otrok nisem imela kakšne posebne želje, kaj bi rada postala. Spominjam pa se, da sem med igro velikokrat kuhala žgance iz blata in juho iz marjetic. Po 17 letih dela v računovodstvu sem spoznala, da to nikakor ni moj sanjski poklic. Ustvarjanje v domači kuhinji je bil ves čas moj ventil po stresnih dnevih v službi. Kulinarika me je vedno bolj privlačila in postala hobi, ki je prerasel že kar v strast. Vedno bolj sem se videla v poklicu, ki bi bil povezan s kulinariko. Dobila sem priložnost, da delam kot novinarka in urednica kulinaričnih strani v tiskani reviji in delo sem pet let opravljala z velikim veseljem. Želja po večji kreativnosti in samostojnosti v karieri je bila razlog, da sem se odločila za podjetništvo, saj sem čutila, da s svojim znanjem in izkušnjami lahko naredim nekaj več.

Predstavite vaš izdelek.
Ko sem razmišljala, da bi začela "nekaj na svoje", nekako nisem imela prave ideje. Vedela sem samo, da mora biti nekaj v povezavi s kulinariko. Ideja o mini potičkah je začela tleti poleti 2012, ko sem potico zaman iskala po ljubljanskih kavarnah, kamor sem želela prijateljico iz tujine povabiti na kavo in kos potice. Ugotovila sem, da turisti sploh ne morejo poskusiti slovenske potice, čeprav jo ponosno predstavljamo kot eno najbolj reprezentativnih tradicionalnih slovenskih jedi. Opazila sem tudi, da so na pogostitvah velike kose potice rezali na majhne koščke, ki so razpadali, in še tako lepo zavita potica je izgubila svoj sijaj. Mislila sem si, da bi bilo prav fino, če bi bila potica tako majhna, da je ne bi bilo treba rezati in še ob kavi bi jo lahko stregli kot na primer rogljičke.

Po naključju sem jeseni 2013 v trgovini zagledala primerne modelčke in ideja je bila na dlani. Nekaj mesecev sem doma vsak prosti čas valjala testo, mešala nadeve in pekla mini potičke. Iskala sem kombinacijo testa in nadeva, ki je najbolj okusna in ki najdlje ostane sveža, zato sem se udeležila vseh možnih tečajev peke potice in preizkusila na desetine receptov.

Veliko sem se ukvarjala tudi s postopkom izdelave, saj sem se zavedala, da moram razmišljati o množični proizvodnji. Hitro mi je postalo jasno, da bom za resen posel potrebovala partnerja iz prehrambene stroke. V začetku 2014 sem se povezala s podjetjem Jezeršek, kjer so mojo idejo takoj razumeli in mi ponudili pomoč pri razvoju izdelka. Ko smo v Jezerškovi slaščičarski delavnici preizkušali moje recepture, se je med testno peko izluščila ideja o zamrznjenih potičkah za dopeko. Po nekaj poskusih se je izkazalo, da so celo veliko boljše, kot če smo jih takoj spekli do konca. Recepture in postopek izdelave smo izpopolnili do te mere, da je možno izdelovati večje količine. Izdelava potičk sedaj poteka pri Jezerškovih in je še vedno povsem ročna.

Ker mi ni bilo treba skrbeti za neposredno proizvodnjo, sem lahko več časa in sredstev namenila razvoju ponudbe pod lastno blagovno znamko lePotica. Zamislila sem si elegantno darilno embalažo, ki omogoča, da lePotičke podarite na nov izviren način: kot izbor najbolj prepoznavnih okusov slovenske potice, podobno kot bonboniero. Darilna embalaža je zasnovana tako, da je možna izdelava po željah naročnika, kar je še posebej zanimivo za podjetja, ki želijo darila označiti s svojim logotipom.

Ves čas je bila v ozadju prisotna tudi ideja, da bi bile lePotičke na voljo tudi v trgovinah, kot zamrznjeno pecivo za dopeko, vendar je bil to zame prevelik finančni zalogaj. Celoten razvoj izdelka in zagon podjetja namreč financiram iz lastnih prihrankov, ki so zelo omejeni. Zato sem poslovni model tudi zastavila tako, da sem se izognila velikim investicijam. Tako sem našla manjšo slaščičarsko delavnico, v kateri imam najete proste kapacitete, kar pomeni, da delavnico uporabljam za dopeko in pakiranje le takrat, ko imam naročila.

Kaj naj nekdo najprej naredi, ko dobi idejo za izdelek/storitev?
Vsekakor je treba narediti prototip in ga preizkusiti na trgu. Na začetku to pomeni, da s čim manjšimi stroški narediš najboljši približek produkta in ga daš preizkusiti uporabnikom. Pomembno je, da obenem zbereš čim več komentarjev uporabnikov, kaj jim je všeč in kaj ne, kaj pogrešajo, kaj jim je odveč ... In to upoštevaš pri izboljšavah prototipa.

Potrebno je tudi analizirati trg. Ugotoviti moraš, kakšen problem rešuješ kupcem, ter ali so pripravljeni plačati za rešitev in koliko. Spoznati moraš, v čem ima konkurenca prednost pred tabo in v čem jo imaš ti pred njo. Torej, obstajajo orodja, s katerimi na dokaj preprost način ugotoviš, ali je smiselno idejo razvijati ali ne. Jaz sem svojo podjetniško idejo pilila v programu YES Start, kjer sem pridobila veliko dragocenega znanja z različnih področij podjetništva. Predvsem pa sem se naučila, kako podjetniško idejo preveriti in realizirati s čim manj tveganja.

Zakaj ste se odločili sodelovati v oddaji "Štartaj, Slovenija!"?